Odziv kmetijskih gospodarstev na kmetijsko politiko in ugodne tržne razmere, ki podpirajo širjenje ekološkega kmetovanja, je iz leta v leto večji. Površine zemljišč, namenjene ekološkemu kmetovanju, so se v obdobju 1999–2023 povečale iz 2.400 ha na 54.602 ha oziroma iz 0,5 % na 11,4 % vseh kmetijskih zemljišč v uporabi. V strukturi kmetijskih zemljišč z ekološkim kmetovanjem močno prevladuje trajno travinje (leta 2023: 78 %), kar kaže na to, da se za prehod v tovrstno pridelavo odločajo predvsem živinorejska gospodarstva.

Poraba mineralnih gnojil se je v Sloveniji v obdobju 1992–2024 zmanjšala za 41 %. Za 45 %  se je v istem obdobju zmanjšala tudi poraba rastlinskih hranil (N, P₂O₅, K₂O) na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi. Povprečna poraba na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi je znašala 61 kg N, 25 kg P₂O₅ in 30 kg K₂O. V obdobju 2014-2023 je bila poraba dušika v Sloveniji manjša (58 kg N/ha) kot v državah članicah Evropske unije (60 kg N/ha).

Skupna poraba fitofarmacevtskih sredstev (FFS) v Sloveniji se je v zadnjih 30 letih zmanjšala za skoraj dve tretjini — z 2.031 ton v letu 1992 na 733 ton v letu 2024. Hkrati se je zmanjšala tudi intenzivnost - poraba na hektar obdelovalnih zemljišč. S povprečnih 6,57 kg/ha v obdobju 2000–2010 je skupna poraba FFS na hektar njivskih površin in trajnih nasadov v letu 2024 znašala le še 3,63 kg/ha.

Dolžina letne rastne dobe se skoraj povsod po Evropi podaljšuje. Najbolj izrazita je sprememba v vzhodni in severni Evropi, manjša pa v zahodni Evropi, predelu Mediterana in v južni Evropi. Tudi v Sloveniji se dolžina letne rastne dobe podaljšuje, še posebno od sredine devetdesetih let dalje. Pričakovati je, da se bo trajanje letne rastne dobe po vsej Evropi v prihodnosti še podaljšalo.

Med statističnimi regijami Slovenije ima Osrednjeslovenska regija najvišji ekološki odtis na prebivalca (5,8 gha), medtem ko ima najnižjega Goriška regija (4,79 gha). Največji delež ekološkega odtisa v vseh regijah predstavlja ogljični odtis, ki prispeva približno 60 %. Pomemben delež imajo tudi gozdni proizvodi (okrog 20 %) in kmetijska zemljišča (okrog 10 %). Najvišjo vrednost biokapacitete na prebivalca ima Primorsko-notranjska regija (8,02 gha), najnižjo pa Osrednjeslovenska regija (1,11 gha).