KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okolja v Sloveniji. So eden od štirih stebrov poročanja o okolju in jih pripravljamo skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj, kakor to prikazuje piramida informacij.

Ali ste vedeli?

Neutral

Vodovarstvena območja (VVO) zavzemajo približno 17 % ozemlja Slovenije. V strukturi rabe zemljišč na VVO prevladuje gozd (61,1 %), sledi travinje (13,6 %), njive zavzemajo 10,9 %. Od vseh zemljišč predstavljajo ekološko obdelana komaj 1,7 %, v strukturi kmetijskih zemljišč pa 6,04 %, od tega največjo površino predstavlja travinje z 79,6 %.

Neutral

V dvanajstih letih (2008-2020) indeks ptic kmetijske krajine znaša 81,6, indeks travniških vrst ptic v kmetijski krajini pa na 61,7. Trinajstletni trend indeksa ptic kmetijske krajine je zmerni upad, kljub rahlemu naraščanju trenda v zadnjih petih letih.

Good

Raba primarne energije je leta 2018 znašala 6.828 ktoe. Potem, ko se je v letih 2016 in 2017 povečala za 3,5 oz. 2,9 %, se je leta 2018 glede na leto prej zmanjšala za 0,7 %. Do zmanjšanja je prišlo zaradi sprememb v strukturi proizvodnje električne energije, saj so zaradi dobrih hidroloških razmer v primerjavi z letom prej več proizvajale hidroelektrarne. V strukturi rabe primarne energije so leta 2018 prevladovala tekoča goriva (34 %), sledila je jedrska energija (22 %), trdna goriva in obnovljivi viri energije so imeli s 16,4 oz.

Good

Raba končne energije je leta 2018 znašala 4.975 ktoe in se je povečala še četrto leto zapored, tokrat za 0,6 % glede na leto prej. Povečevanje je posledica naraščanja rabe energije v prometu ter predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu. Glede na leto 2008, ko je bila dosežena najvišja vrednost v opazovanem obdobju, je bila raba nižja za 5,5 %. Največ energije se porabi v prometu, sledijo sektorji predelovalne dejavnosti in gradbeništvo, gospodinjstva ter ostala raba. Od cilja za leto 2020 je bila raba končne energije leta 2018 nižja za 2,8 %.

Neutral

Kljub temu, da se je izobrazbena raven na slovenskih kmetijskih gospodarstvih v obdobju 2000-2016 precej izboljšala, je še vedno precej neugodna. Še vedno ima več kot polovica gospodarjev zgolj praktične izkušnje za delo v kmetijstvu. V vseh starostnih razredih se povečuje število gospodarjev, ki imajo zaključeno eno od oblik formalne kmetijske izobrazbe. V okviru Programa razvoja podeželja se je 68.476 udeležencev udeležilo izobraževanj in usposabljanj pri podukrepu Podpora za dejavnosti poklicnega usposabljanja in pridobivanja spretnosti.

Neutral

Spremembe velikostne strukture kažejo, da se pri obsegu kmetijskih zemljišč nadaljujejo procesi koncentracije, medtem ko so se v živinoreji ti procesi upočasnili. Kljub vsemu pa je zaradi majhnosti (v povprečju), konkurenčnost slovenskih kmetij v primerjavi z EU–28 nizka. Kljub strukturnim spremembam Slovenija tako po povprečni velikosti kmetijskih gospodarstev kot po produktivnosti zaostaja za povprečjem EU–28 za okoli dvakrat in se tako uvršča v skupino članic z najneugodnejšo strukturo kmetijstva.


SLEDI NAM

TWITTER