KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okolja v Sloveniji. So eden od štirih stebrov poročanja o okolju in jih pripravljamo skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj, kakor to prikazuje piramida informacij.

Ali ste vedeli?

Bad

Podatki za Slovenijo kažejo, da pri osebah, mlajših od 55 let, število novo odkritih primerov malignega melanoma kože narašča in sicer bolj pri ženskah kot pri moških. Večina primerov malignega melanoma kože je najverjetneje povezana z akutno, občasno in prekomerno izpostavljenostjo soncu, predvsem v otroštvu. Glede na 20-40 letni časovni zamik med izpostavljenostjo soncu in pojavom raka, je incidenca malignega melanoma pri osebah, mlajših od 55 let, dober pokazatelj končnega uspeha ukrepov proti pretirani izpostavljenosti ultravijoličnemu (UV) sevanju v otroštvu.

Good

Količina odloženih biorazgradljivih odpadkov se je do leta 2013 hitro zmanjševala, potem se je zmanjševanje ustavilo. V letih 2016 in 2017 se je količina, kot posledica dograditve infrastrukture za mehansko biološko obdelavo odpadkov pred odlaganjem, zopet občutno znižala, v letih 2018 in 2019 pa je bila skoraj enaka nič. V obdobju 2016‒2019 je bila količina občutno nižja od cilja v letu 2020. Glavna ukrepa, s katerima je bilo doseženo zmanjšanje količin odloženih biorazgradljivih odpadkov, sta ločevanje odpadkov in mehansko biološka obdelava mešanih komunalnih odpadkov.

Neutral

Izpusti F-plinov zaradi puščanja iz naprav so se po povečevanju v letih 2014−2016 v letih 2017 in 2018 zmanjšali. V letu 2019 so se izpusti sicer povečali, vendar je po prvih podatkih za leto 2020 napovedano ponovno zmanjšanje, s katerim bodo izpusti dosegli celo najnižjo raven v opazovanem obdobju. Postopno zmanjševanje izpustov od leta 2016 naprej kaže na uspešno izvajanje ukrepov na tem področju, ki se odraža v zmanjševanju količine dopolnjenih snovi za hladilne sisteme ter spremembi strukture snovi v smer snovi z nižjim toplogrednim potencialom.

Bad

Delež OVE v rabi goriv v industriji neETS je leta 2019 znašal 16,3 %. Delež se je po štirih letih zmanjševanja tokrat povečal, in sicer za 3,1 % glede na prejšnje leto. Vzrok povečanja je bilo 8-odstotno povečanje rabe OVE, ki je bilo večje od 5-odstotnega povečanja skupne rabe goriv. Do največjega povečanja rabe OVE, za 170 TJ, je prišlo v lesnopredelovalni industriji. Za indikativno letno ciljno vrednostjo je doseženi delež OVE zaostajal za 4,6 odstotnih točk. Ob trendu iz leta 2019, bo zaostanek za ciljem leta 2020 znašal dobrih 5 odstotnih točk.

Neutral

Leta 2019 je vrednost nepovratnih spodbud, izplačanih za izvajanje ukrepov URE in izrabe OVE v industriji neETS, znašala 1,4 milijona evrov, kar je le 17 % manj kot leta 2012, ko je bil v opazovanem obdobju dosežen najvišji znesek. V tej vrednosti so upoštevane samo spodbude Eko sklada, projekti, sofinancirani v okviru OP EKP, namreč niso pripravljeni tako, da bi omogočali spremljanje neposredno doseženih učinkov za doseganje podnebnih ciljev, saj postavljeni cilji k doseganju podnebnih ciljev tudi niso usmerjeni.

Bad

Skladno z zastavljenim ciljem je potrebno zagotoviti hitrejšo rast železniškega tovornega prevoza od cestnega prevoza, kar v letu 2019 ni bilo doseženo. Delež železniškega prevoza v skupnem tovornem prevozu z vsaj eno točko v Sloveniji je, prvič po letu 2012, padel pod ciljno trajektorijo. Število prevoženih tonskih kilometrov v cestnem prevozu je bilo v letu 2019 20,8 % večje kot v letu 2011. Pri enaki primerjavi v železniškem prevozu se je število prevoženih tonskih kilometrov povečalo za 29,9 %. Potrebno bo zagotoviti dodatno preusmeritev tovornega prevoza na železnice.


SLEDI NAM

TWITTER