KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okolja v Sloveniji. So eden od štirih stebrov poročanja o okolju in jih pripravljamo skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj, kakor to prikazuje piramida informacij.

Ali ste vedeli?

Good

Pričakovana življenjska doba ob rojstvu se v Sloveniji postopoma podaljšuje, tako za moške kot za ženske. Pričakovana življenjska doba ob rojstvu je nekoliko višja za ženske kot za moške. Zabeležena je daljša pričakovana življenjska doba ob rojstvu v zahodni Sloveniji. Pričakovana življenjska doba je v letu 2014 ob rojstvu za ženske v Sloveniji 84,1 leta za moške pa 78,2 leta.

Bad

Več kot polovica stanovanj/hiš v Sloveniji je bila zgrajena pred letom 1980 oziroma več kot tri četrtine pred 1990 letom. V njihovi prenovi leži največji potencial zmanjšanja vplivov na okolje in znižanja porabe energije. Hkrati je delež gospodinjstev z nizkimi dohodki – tistih torej, ki naj bi vlagala v prenove stanovanj/hiš - relativno visok. Ta gospodinjstva imajo tudi največ težav s stanovanjskimi razmerami oziroma stanovanjsko prikrajšanostjo in prenaseljenostjo.

Neutral

Onesnaženost zraka z delci PM10 že nekaj let ostaja na isti ravni in je močno odvisna od vremenskih razmer. Preseganja dnevnih mejnih vrednosti za delce PM10 so skoraj izključno omejena na hladni del leta, ko so meteorološke razmere za razredčevanje izpustov še posebej neugodne, hkrati pa zrak onesnažujejo male kurilne naprave, ki imajo v Sloveniji kar dvotretjinski delež v skupnih izpustih delcev. Vsota prekoračitev v letu 2017 je na desetih merilnih mestih v celinski Sloveniji presegla število 35, ki je dovoljeno za celo leto.

Bad

Slovenija spada v skupino EU držav, ki so bolj onesnažene z delci PM10. Povprečna letna koncentracija PM10 namreč presega mejno vrednost, ki jo priporoča Svetovna zdravstvena organizacija za zdravje ljudi (20 µg PM10/m3). Še posebej so onesnaženemu zraku izpostavljeni starejši in otroci, ki so ranljivejša družbena skupina.

Good

Skupni izpusti snovi, ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo so se v Sloveniji v obdobju 1990-2016 zmanjšali za 78 %. Najbolj so se zmanjšali izpusti žveplovih oksidov, kar za 97 %. Izpusti dušikovih oksidov so se zmanjšali za 48 %, izpusti amonijaka pa za 17 %. Izpusti žveplovih oksidov, dušikovih oksidov in amonijaka so bili leta 2016 nižji od predpisanih ciljnih vrednosti, ki ne smejo biti presežene od leta 2010 dalje.

Bad

Leta 2017 smo v Sloveniji evidentirali 1081 funkcionalno razvrednotenih območij (FDO) v skupni površini 3422,7 ha, med katerimi prevladujejo območja industrijskih in obrtnih dejavnosti. Povprečna velikost posameznega FDO je znašala 3,2 ha.

Poleg cilja preprečevanja nastajanja novih FDO ter zmanjševanja obsega razvrednotenih površin, ostaja ključen cilj njihova okoljska sanacija in prenova, dolgoročno pa vzpostavitev sistema prostorskega razvoja, ki bo težil k ničelni pozidavi kmetijskih in gozdnih zemljišč.