KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okolja v Sloveniji. So eden od štirih stebrov poročanja o okolju in jih pripravljamo skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj, kakor to prikazuje piramida informacij.

Ali ste vedeli?

Bad

Število prebivalcev Slovenije in EU-27 se je v zadnjih letih pospešeno povečevalo, predvsem zaradi visokega selitvenega prirasta in pozitivne naravne rasti. Posledica rasti prebivalstva je večje obremenjevanje okolja. Do leta 2060 naj bi se število prebivalcev zmanjšalo, tako v Sloveniji kot EU-27. Povečal se bo delež starega prebivalstva.

Neutral

V Sloveniji se je v letu 2017, 94 % prebivalcev oskrbovalo s pitno vodo iz sistemov za oskrbo s pitno vodo (na oskrbovalnih območjih), pri katerih se je izvajalo spremljanje kakovosti pitne vode (monitoring) na mestu uporabe, na pipi uporabnika. V monitoring pitne vode ni bilo vključenih 6 % prebivalcev Slovenije; to so sistemi, ki oskrbujejo manj kot 50 oseb (npr. lastna oskrba s pitno vodo, samooskrba) ali iz drugih razlogov niso bili zajeti v monitoring (npr. nepopoln zajem). V slovenskih mestih se praviloma vsi prebivalci oskrbujejo s pitno vodo, pri kateri se izvaja monitoring.

Neutral

Velika in srednja oskrbovalna območja, ki oskrbujejo po več kot 1.000 ljudi (86 % prebivalcev) imajo praviloma ustrezno kakovost pitne vode. S preventivnega vidika so najbolj neurejena mala oskrbovalna območja, ki oskrbujejo po 50-1.000 prebivalcev (zlasti po 50-500 prebivalcev), saj so v velikem deležu fekalno onesnažena, podobno tudi oskrbovalna območja s površinsko vodo, med katere z vidika tveganja za zdravje prištevamo kraške vire pitne vode.

Neutral

V Evropi 12,9 % dojenčkov umre zaradi bolezni dihal. Podatki za Slovenijo kažejo, da je zaradi bolezni dihal v letu 2017  umrlo 6,7 % dojenčkov  (od vseh umrlih otrok), starih 28-364 dni (NIJZ,  2018). V letu 2014 in 2015 v Sloveniji ni bilo nobene smrti dojenčka zaradi bolezni dihal (NIJZ, 2016). Raziskave so pokazale povezavo med stopnjo onesnaženosti zraka ter umrljivostjo otrok zaradi bolezni dihal, je pa zelo zapletena, predvsem zaradi različnih zunanjih dejavnikov (vpliv alergenov, cigaretnega dima, prehrane, sloga življenja).

Bad

V povprečju v Sloveniji gospodinjstva na člana porabijo največ sredstev za prevoz, stanovanje ter hrano in brezalkoholno pijačo, za gospodinjstva v najnižjem dohodkovnem razredu pa  sredstva samo za stanovanje in hrano predstavljajo skoraj 46 % izdatkov od vseh življenjski potrebščin. V najnižjih dohodkovnih skupinah se pojavlja energetska revščina. Statistični podatki kažejo, da so gospodinjstva med večjimi onesnaževalci z izpusti CO2 v zrak in od vseh dejavnosti v povprečju plačujejo največ okoljskih davkov.

Bad

Poraba živil je v letu 2015 glede na leto 2000 padla v vseh kategorijah (razen pri vodi in pivu). Eden od možnih razlag za ta upad so spremenjene prehranjevalne navade. Rezultati raziskav kažejo, da so za večino kategorij vplivov porabljena živila z največjo obremenitvijo okolja mesni izdelki (goveje meso, svinjina in perutnina) in mlečni izdelki (sir, mleko in maslo). Število kmetijskih gospodarstev z ekološkim kmetovanjem v Sloveniji počasi narašča, vendar pa dinamika rasti ekološke pridelave ni.