KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okolja v Sloveniji. So eden od štirih stebrov poročanja o okolju in jih pripravljamo skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj, kakor to prikazuje piramida informacij.

Ali ste vedeli?

Neutral

Načini gospodarjenja na kmetijah imajo neposreden vpliv na različne procese razvrednotenja tal. Te procese zmanjšuje pokritost tal s poljščinami in žetvenimi ostanki, odvisni so predvsem od setvene sestave. V Sloveniji je bila pokritost v letih 1992–2008 precej stalna (od 62,7 % do 73,1 %), kaže pa se počasen trend povečevanja pokritosti tal. Med skladiščnimi zmogljivostmi za organska gnojila prevladujejo kombinirana za skladiščenje hlevskega gnoja in tekočega živinskega gnojila, na večini kmetij pa omogočajo skladiščenje slednjega za več kakor šest mesecev.

Bad

Delež OVE v rabi goriv v industriji neETS je leta 2017 znašal 18,7 %. Delež se je zmanjšal že tretje leto zapored, in sicer tokrat za 5,5 % glede na prejšnje leto, pri čemer je bilo zmanjšanje posledica tako povečanja rabe goriv za skoraj 4 % kot tudi zmanjšanja rabe OVE za 2 %. Za indikativno letno ciljno vrednostjo je doseženi delež OVE zaostajal za 0,3 odstotne točke. Če se bo podoben trend zmanjševanja nadaljeval tudi v prihodnje, bo zaostanek za ciljem leta 2020 znašal več kot 6 odstotnih točk.

Bad

Vrednosti nepovratnih spodbud, izplačanih za izvajanje ukrepov URE in izrabe OVE v industriji neETS, za leto 2017 ni bilo mogoče oceniti, saj so razpoložljivi podatki pomanjkljivi in ne odražajo dejanskega stanja ali pa so projekti, ki so predmet spodbud, še v izvajanju. Eko sklad nepovratnih sredstev v ta namen leta 2017 industriji neETS še ni izplačal, projekti, sofinancirani v okviru OP EKP, pa niso pripravljeni tako, da bi omogočali spremljanje neposredno doseženih učinkov doseganja podnebnih ciljev, saj tudi sedaj postavljeni cilji k doseganju podnebnih ciljev niso usmerjeni.

Bad

Delež OVE v rabi goriv v široki rabi se je leta 2017 v primerjavi z letom prej povečal za 2,5 % in je znašal 57,1 %, kar je najvišja vrednost v obdobju 2010−2017. K povečanju je predvsem pripomoglo 6,4-odstotno zmanjšanje rabe goriv v široki rabi. Za indikativno letno ciljno vrednostjo je doseženi delež OVE zaostajal za 0,9 odstotne točke. Da bi dosegli cilj za leto 2020, bo potrebno delež OVE v rabi goriv v široki rabi povečati še za 3,9 odstotne točke, ali približno 1,3 odstotne točke na leto, kar je primerljivo z rastjo deleža OVE iz leta 2017.

Good

Specifične emisije TGP v stanovanjskem sektorju so leta 2017 znašale 9,9 kg CO2 ekv/m2 ali 3 % manj kot leto prej. K zmanjšanju je v največji meri prispevalo zmanjšanje emisij TGP iz rabe goriv v tem sektorju. Specifične emisije so bile 8 % pod indikativno letno ciljno vrednostjo, za doseganje zastavljenega cilja pa jih bo treba do leta 2020 zmanjšati še za 11 % oz. za 0,4 kg CO2 ekv/m2 na leto, kar je nekoliko več od zmanjšanja, doseženega v zadnjem letu.

Bad

Kumulativni prihranek končne energije zaradi izvajanja ukrepov URE in izrabe OVE v stanovanjskem sektorju je do leta 2017 znašal 1.059 GWh, kumulativno zmanjšanje emisije CO2 pa 146 kt. V primerjavi z letom prej je bilo zmanjšanje rabe energije, doseženo v letu 2017, večje za 10 %, zmanjšanje emisije CO2 pa za 41 %. Kumulativni prihranek končne energije je bil leta 2017 7 % nad letno indikativno ciljno vrednostjo, kumulativno zmanjšanje emisije CO2 pa je za indikativnim letnim ciljem zaostajalo za 39 kt ali 21 %.


TWITTER