Spodbude, ki so v nasprotju z doseganjem cilja zmanjševanja izpustov TGP, se je po letu 2021 ponovno povečala, predvsem zaradi obsežnih interventnih ukrepov, povezanih z rastjo cen energije. Brez upoštevanja teh ukrepov se spodbude v letu 2023 niso bistveno spremenile v primerjavi z letom 2020, njihova vrednost pa se je povečala za približno 5,7 %. Največji delež še naprej predstavljajo vračila trošarin za dizelsko gorivo (38 % vseh spodbud), sledijo »feed-in« tarife za zemeljski plin v obratih SPTE ter oprostitve trošarin v energetiki.

Emisijska produktivnost v Sloveniji se je leta 2023 izboljšala in je znašala 3,18 EUR₂₀₁₀/kg CO₂ ekv. Kljub napredku v zadnjih letih, je napredek na področju emisijske produktivnosti v Sloveniji v primerjavi z EU še vedno prepočasen, zato je treba še naprej krepiti povezavo med razvojem gospodarstva in ukrepi za zmanjšanje izpustov TGP. 

Leta 2022 se je število zaposlenih v sektorju okoljskega blaga in storitev povečalo za 4,2 %. Delež zaposlenih v tem sektorju glede na vse zaposlene v Sloveniji se v zadnjih letih ne spreminja veliko. Cilja usmeritev Slovenije je povečanje števila zelenih delovnih mest, ciljna vrednost pa ni zastavljena. Za primerjavo stanja v Sloveniji s stanjem v EU se spremlja spremembe glede na preteklo leto.

V letu 2023 se je delež OVE v prometu, po občutnem padcu v letu 2022, ponovno povečal in je znašal 10 %. S tem je za neobvezujočim ciljem za leto 2023 iz Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) zaostal za 0,7 odstotnih točk.

Od leta 2012 do leta 2023 se je inštalirana moč naprav za proizvodnjo električne energije iz OVE povečala za 78,5 %. Skoraj dve tretjini tega povečanja, 51,2 %, sta bili doseženi v zadnjih štirih letih. Kazalnik je trenutno na trajektoriji doseganja indikativnih ciljev do leta 2030, zastavljenih v Celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN).