V Sloveniji po oceni večino hrane uvozimo. Pred letom 2004 je bilo iz tujine uvožene manj kot polovica vse razpoložljive hrane, tako uvoz kot izvoz hrane pa sta se po pristopu Slovenije k EU občutno povečala. Delež uvožene hrane se je nato vztrajno povečeval, po letu 2020 pa je bila le še manj kot petina razpoložljive hrane domačega izvora. Večino hrane Slovenija uvozi iz držav članic Evropske unije, približno 60 % pa je uvozi iz sosednjih držav (Avstrija, Hrvaška, Italija in Madžarska). Od analiziranih proizvodov Slovenija uvozi največ žita, sadja, zelenjave in sladkorja.

Izpusti toplogrednih plinov v kmetijstvu so se od leta 1986 do 2023 zmanjšali za 20,5 %. Zmanjšanje je bilo največje v prašičereji, govedoreji ter na področju gnojenja kmetijskih rastlin. Hitro zmanjševanje izpustov je bilo značilno za prva leta tega obdobja do leta 2013. Od leta 2013 do leta 2016 so se izpusti povečali in do leta 2021 ostali na podobni ravni, zatem pa so se ponovno precej zmanjšali. V letu 2023 je Slovenija dosegla cilj. Glede na leto 2005 so se izpusti zmanjšali za 7,4 %.

V Sloveniji zajema večji del energijske porabe v kmetijstvu plinsko olje za pogon kmetijskih strojev (59,0 %), sledi energija za proizvodnjo mineralnih dušikovih gnojil (34,7 %) in električna energija (3,7 %). Poraba plinskega olja se v zadnjih desetih letih ni bistveno spremenila. Na porabo električne energije za skladiščenje vpliva predvsem količina pridelanega sadja. Pri porabi energije na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi v letu 2023 izstopa Nizozemska, predvsem zaradi velikega deleža rastlinjakov.

Površine zemljišč, ki so vključene v izvajanje kmetijsko okoljskih ukrepov, so se v obdobju 2015–2022 povečale za 49%, najopazneje v začetku programskega obdobja. Delež teh zemljišč v skupnih kmetijskih zemljiščih v uporabi (KZU) se je tako povečal iz okoli 14 % na okoli 20 % vseh KZU.

Slovenija sodeluje v pobudi Evropski teden mobilnosti (ETM) že od vsega začetka, njeno izvajanje pa je v zadnjem desetletju postalo pomembna oblika promocije in spodbujanja trajnostne mobilnosti in celostnega načrtovanja prometa. Od začetka izvajanja leta 2002 je v pobudi ETM vsaj enkrat sodelovalo 165 slovenskih občin, vsa leta pa 7 občin. Število sodelujočih občin se skozi leta povečuje in je doseglo že skoraj 80 % vseh občin. Gonilno silo pobude predstavlja mreža lokalnih koordinatorjev, ki jih podpira nacionalni koordinator ETM.