KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okolja v Sloveniji. So eden od štirih stebrov poročanja o okolju in jih pripravljamo skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj, kakor to prikazuje piramida informacij.

Ali ste vedeli?

Neutral

Vrednosti parametrov, s katerimi spremljamo obremenitev rek z organsko snovjo, so od leta 1996 močno upadle, kljub temu so vrednosti amonija v vodi veliko višje od naravnega ozadja. Opaženo zmanjšanje organskih obremenitev se ujema s povečevanjem deleža prebivalcev, katerih odpadne vode se čistijo na komunalnih in skupnih čistilnih napravah. Obremenjenost rek s hranili se med porečji bistveno razlikuje. Povprečne vrednosti nitrata so v porečjih Drave, Save, Soče in jadranskih rekah v okvirih naravnega ozadja, višje so le v porečju Mure.

Bad

Incidenca malignega mezotelioma se tako v Sloveniji kot drugje po svetu (še vedno) ne zmanjšuje. Glede na dolgo latentno dobo bolezni bo v Sloveniji zlasti pri starejših verjetno še naraščala, pri mlajših pa pričakujemo, da bo pričela padati. Iz delovnega in bivalnega okolja še nismo odstranili vseh izdelkov iz azbesta, zato dejavnik tveganja za to bolezen še vedno obstaja in to ne samo za delavce, ki poklicno delajo z izdelki in odpadki z azbestom, temveč tudi za ostale.

Neutral

Izpusti glavnih onesnaževal zraka iz prometa so se v Sloveniji v zadnjih desetletjih zmanjšali, vendar promet, zlasti cestni, ostaja eden najpomembnejših virov onesnaževal zraka. Cestni promet je v letu 2018 prispeval kar 47 % k celotnim izpustom dušikovih oksidov. Izpusti snovi iz prometa, ki povzročajo zakisovanje, so se v obdobju 1990-2018 zmanjšali za 58 %, izpusti predhodnikov ozona pa za 68 %. Tudi izpusti delcev iz prometa so se v obdobju 2000-2018 zmanjšali za 35 %.

Good

Izpusti vseh predhodnikov ozona so se v Sloveniji od leta 1990 do leta 2018 zmanjšali za 55 %. Izpusti dušikovih oksidov so se zmanjšali za 53 %, ogljikovega oksida za 68 %, nemetanskih hlapnih organskih snovi za 51 % ter metana za 24 %. Izpusti so se zmanjšali predvsem zaradi uvajanja strožjih emisijskih standardov za motorna vozila, kar je prispevalo k občutnem zmanjšanju izpustov dušikovih oksidov in ogljikovega oksida iz cestnega prometa, ki je glavni vir predhodnikov ozona.

Neutral

Onesnaženost zraka z delci PM10 je bila v letu 2019 v povprečju nižja kot leta poprej. Vsota prekoračitev delcev v letu 2019 je na dveh merilnih mestih v celinski Sloveniji presegla dovoljeno število 35. Letna mejna vrednost za delce PM10 in PM2,5 ni bila presežena na nobenem merilnem mestu. Manj onesnažen zrak z delci je posledica ugodnih meteoroloških razmer, ki so prevladovale v zimskem obdobju leta in so omogočale razredčevanje izpustov iz malih kurilnih naprav in prometa, ki sta največja vira delcev PM10.

Bad

Slovenski gozdovi so zastarani, sedanje razmerje razvojnih faz gozdov je neugodno, obnova gozdov poteka prepočasi oziroma površine v obnovo vpeljanih gozdov so premajhne, da bi lahko spremenili stanje neugodnega razmerja razvojnih faz gozda in tako zagotovili njegov trajnostni razvoj. Vloga gozdov kot ponora ogljika je s tem ogrožena.


SLEDI NAM

TWITTER