KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okolja v Sloveniji. So eden od štirih stebrov poročanja o okolju in jih pripravljamo skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj, kakor to prikazuje piramida informacij.

Ali ste vedeli?

Neutral

V zadnjih letih se s postopki sekundarnega ali terciarnega čiščenja očisti čedalje več odpadne vode, medtem, ko postopkov samo primarnega čiščenja ni več. Količina odpadne vode, ki je bila prečiščena s postopki sekundarnega čiščenja, se je od leta 2002 povečala za 118 % ali iz 38 milijonov m3 (v letu 2002) na skoraj 46 milijonov m3 (v letu 2018). Postopkov terciarnega čiščenja odpadnih voda v letu 2002 v Sloveniji skoraj ni bilo, v letu 2018 pa je bilo po takih postopkih prečiščenih 72 % odpadne vode ali 116 milijonov m3 odpadne vode.

Neutral

Vrednosti parametrov, s katerimi spremljamo obremenitev rek z organsko snovjo, so od leta 1996 močno upadle, kljub temu so vrednosti amonija v vodi veliko višje od naravnega ozadja. Opaženo zmanjšanje organskih obremenitev se ujema s povečevanjem deleža prebivalcev, katerih odpadne vode se čistijo na komunalnih in skupnih čistilnih napravah. Obremenjenost rek s hranili se med porečji bistveno razlikuje. Povprečne vrednosti nitrata so v porečjih Drave, Save, Soče in jadranskih rekah v okvirih naravnega ozadja, višje so le v porečju Mure.

Neutral

Odnos slovenskih gospodinjstev do okolja in učinkovite rabe energije se pozitivno spreminja, kljub temu, da razmerje med ekološko ozaveščenimi in neozaveščenimi gospodinjstvi stagnira. Velik potencial za zmanjšanje končne porabe energije je mogoče v gospodinjstvih doseči s pomočjo razvoja okoljsko usmerjenega vedenja oz. pozitivnih navad v zvezi z rabo energije.

Good

Podatki za obdobje 2010 do 2019 nakazujejo pozitiven trend v oceni končne porabe energije v gospodinjstvih. Delež gospodinjstev, ki so svojo porabo energije ocenila kot nizko ali zelo nizko, se je v obdobju od 2010 do 2019 povečal za 8 odstotnih točk. V obdobju od 2011 do 2019 se je povečal tudi delež gospodinjstev, ki razmišljajo o učinkovitejši porabi energije. Kazalec kaže tudi na izjemno velik potencial za zmanjšanja končne porabe energije v gospodinjstvih - slabe tri četrtine gospodinjstev so v letu 2019 ocenile porabo energije v svojem stanovanju kot srednjo oz.

Neutral

V letu 2020 v Sloveniji beležimo rahel porast števila in skupne površine funkcionalno razvrednotenih območij (FDO): evidentirali smo 1132 FDO v skupni površini 3695,3 ha. Glede na stanje leta 2017 se je njihovo število povečalo za 51, skupna površina za 272,5 ha.

Prisotni so pozitivni trendi v smeri oživljanja FDO, saj je nova dejavnost zaživela na 108 lokacijah, na 292 FDO pa je v zadnjih letih prišlo do večjih sprememb, marsikje so se pričeli postopki sanacije in ponovne oživitve dejavnosti, spet drugje pa se je fizično stanje in degradiranost območja še poslabšala.

Neutral

V zadnjih letih se s postopki sekundarnega ali terciarnega čiščenja očisti čedalje več odpadne vode, medtem, ko postopkov samo primarnega čiščenja ni več. Količina odpadne vode, ki je bila prečiščena s postopki sekundarnega čiščenja, se je od leta 2002 povečala za 118 % ali iz 38 milijonov m3 (v letu 2002) na skoraj 46 milijonov m3 (v letu 2018). Postopkov terciarnega čiščenja odpadnih voda v letu 2002 v Sloveniji skoraj ni bilo, v letu 2018 pa je bilo po takih postopkih prečiščenih 72 % odpadne vode ali 116 milijonov m3 odpadne vode.


TWITTER