Delež OVE v rabi goriv v industriji je leta 2023 znašal 12,8 % in je za letno indikativno ciljno vrednostjo zaostajal za 3,6 odstotne točke. Indikativni cilj za leto 2023 tako ni bil dosežen. Da bo Slovenija leta 2030 dosegla cilj 30 % OVE v rabi goriv v industriji, se bo moral delež OVE povečati še za 18 odstotnih točk oz. za približno 3 odstotne točke na leto.

Delež električne energije iz obnovljivih virov v bruto rabi električne energije je leta 2024 dosegel 50,7 %, kar predstavlja opazno povečanje glede na leto prej. K rasti so prispevale ugodne hidrološke razmere ter nadaljnje povečanje proizvodnje iz sončne energije, hkrati pa se je bruto poraba elektrike zmanjšala za 3,6 %. Hidroenergija ostaja ključni vir obnovljive električne energije, saj je leta 2024 predstavljala kar 78 % vse proizvedene elektrike iz OVE.

Leta 2024 je vrednost nepovratnih spodbud, izplačanih za izvajanje ukrepov URE in rabe OVE v industriji neETS, znašala 1,1 milijona evrov oz. 18 % manj kot leto prej. V tej vrednosti so upoštevane samo spodbude Eko sklada, projekti, sofinancirani v okviru OP EKP, namreč niso omogočali spremljanja neposredno doseženih učinkov za doseganje podnebnih ciljev. Skupaj je bilo v obdobju 2010–2024 izplačanih 20,9 milijonov evrov nepovratnih sredstev oz. samo 38 % vrednosti nepovratnih sredstev, ki jih je Eko sklad namenil izvajanju ukrepov URE in rabe OVE v gospodinjstvih samo leta 2024.

Do leta 2024 je bilo z izvedbo ukrepov URE in rabe OVE v javnem sektorju kumulativno doseženo zmanjšanje rabe energije za 358 GWh, izpustov CO₂ pa za 87 kt. Ciljni vrednosti za leto 2020 sta bili doseženi šele v letih 2023 in 2022. Zaostanek je v veliki meri posledica premajhne intenzivnosti vlaganj v letih 2016 in 2017. Prehod iz ene v drugo finančno perspektivo se bo predvidoma poznal tudi leta 2025.

Kumulativni prihranek končne energije zaradi izvajanja ukrepov URE in rabe OVE v stanovanjskem sektorju je v obdobju 2021–2024 znašal 1.130 GWh, kumulativno zmanjšanje izpustov CO₂ pa 264 kt. V primerjavi z letom prej se je letni prihranek energije zmanjšal za 3 %, zmanjšanje izpustov CO₂ pa povečalo za dober odstotek, s čimer je bilo najvišje v opazovanem obdobju. Cilji za leto 2030 so bili določeni na podlagi projekcij za pripravo NEPN 2024 z uporabo metod za izračun prihrankov. Obe indikativni vrednosti sta bili leta 2024 doseženi.