KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okolja v Sloveniji. So eden od štirih stebrov poročanja o okolju in jih pripravljamo skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj, kakor to prikazuje piramida informacij.

Ali ste vedeli?

Bad

V Sloveniji se hitro povečuje delež eno članskih gospodinjstev, ki imajo večje izdatke in s tem večji vpliv na okolje. Hkrati prihaja do siromašenja dela prebivalstva, saj več kot polovica gospodinjstev, denimo, ne bi zmogla pokriti nepričakovanih izdatkov. Kljub temu so ljudje relativno zadovoljni s svojim življenjem. Priča smo hitremu staranju prebivalcev.

Potrebni so novi vzorci potrošnje ter družbene novosti, ki ločujejo ustvarjanje blaginje in kakovosti življenja od degradacije okolja.
 

Bad

Lymska borelioza (LB) in klopni meningoencefalitis (KME) sta najbolj pogosti vektorski bolezni, ki ju prenašajo klopi. V obdobju od leta 2008 do 2017 je bilo v Sloveniji letno prijavljenih nekaj več kot 3 000 do preko 6 000 bolnikov z LB ter povprečno 250 prijav KME (največ v letu 2013 – 309, najmanj 2015 – 62 primerov). Bivanje in zadrževanje v okolju, kjer obstaja možnost okužbe, je eden najbolj pomembnih dejavnikov za okužbo s povzročiteljem LB in KME. Boljša seznanjenost in preventiva posameznikov sta ključna dejavnika zmanjševanja bremena obeh bolezni.

Good

Okužbe s hrano (še vedno) predstavljajo pomemben javnozdravstveni problem in so pomemben vzrok obolevnosti in umrljivosti po vsem svetu.

V letih od 2013 do 2017 je bilo v Sloveniji prijavljenih 424 različnih izbruhov. Največjo skupino predstavljajo t. i. kontaktni izbruhi, , kjer je najpogosteje naveden povzročitelj norovirus (177), sledijo kapljični izbruhi (94) in izbruhi povzročeni s hrano (25).

Good

V Sloveniji število vzgojnih in izobraževalnih ustanov v programu Ekošola nenehno raste. V šolskem letu 2018/19 je tako v program vključenih 722 ustanov, kar predstavlja 35 % vseh šol in vrtcev v Sloveniji. Preko okoljskih projektov je bilo tako v sistem okoljske vzgoje vključenih več kot 130.000 slovenskih otrok in šolarjev ter 8.500 vzgojiteljev in učiteljev. V mednarodnem merilu je bilo v program Ekošola ob koncu šolskega leta 2019/20 vključenih več kot 50.000 ustanov, od katerih jih je več kot 17.000 pridobila tudi znak zelena zastava.

Bad

Temperatura se v Sloveniji viša hitreje od svetovnega povprečja. Porast povprečne letne temperature je najbolj očiten v zadnjih treh desetletjih. Kot je razvidno iz podnebnih projekcij, se bo segrevanje ozračja še nadaljevalo. Posledice se bodo odražale v višanju gladine morja (zaradi topljenje ledenikov), višanju koncentracije toplogrednih plinov v ozračju ter ekstremnih vremenskih in podnebnih dogodkih (kot so poplave, suše, toča, močan veter), ki bodo vplivali na kakovost našega življenja.

Good

V Sloveniji število podjetij, registriranih po ISO 14001 ter shemi EMAS in število podeljenih okoljskih marjetic z manjšimi odstopanji v splošnem narašča. Po številu podeljenih standardov ISO 14001 ter okoljskih marjetic na milijon prebivalcev sodi Slovenija v evropskem merilu nad povprečje EU-27. Nekoliko slabše je na področju EMAS, kjer se Slovenija v skupini držav EU-27 uvršča pod njihovo povprečje.


TWITTER