S povečevanjem deleža električnih osebnih vozil so se izpusti CO₂ v letih 2022 in 2023 zmanjšali, v letu 2024 pa zaradi znižanja deleža nekoliko povečali v primerjavi z letom prej. Zaostanek za ciljno vrednostjo je skoraj 34-odstoten.

Povprečni izpusti vseh osebnih vozil so se v letu 2022 v primerjavi z letom prej povečali. V letu 2023 so se povprečni izpusti zmanjšali nazaj na približno raven iz leta 2021. Ciljne vrednosti niso bile dosežene.

Skupni izpusti toplogrednih plinov bodo po projekciji z obstoječimi ukrepi do leta 2030 ostali na podobni ravni kot danes, potem se bodo znižali, po projekciji z dodatnimi ukrepi pa se bodo drastično znižali, in sicer do leta 2030 za 35 %, do leta 2050 za 88 %. Projekcije kažejo, da je ob intenzivnem izvajanju ukrepov možno doseči zastavljene cilje.

Intenzivnost emisij TGP goriv in energije v prometu v Sloveniji je bila leta 2023 za 3,9 % nižja od izhodiščne vrednosti iz leta 2010, kar je 2,1 odstotne točke manj od ciljnega zmanjšanja. Intenzivnost se znižuje, vendar prepočasi. Največji prispevek k zmanjšanju intenzivnosti ima primešavanje biogoriv, medtem ko vpliv elektrike ostaja majhen. Na ravni EU sta Švedska in Finska dosegli največje zmanjšanje, medtem ko je deset drugih držav zmanjšalo intenzivnost za vsaj 6 %.

Delež obnovljivih virov v skupni rabi energije je leta 2024 znašal 18,4 %. Glede na leto prej se ni spremenil. Rast OVE je zelo počasna in ni zadostna za doseganje ciljev na tem področju.

Uvozna odvisnost Slovenije je v zadnjih letih nižja in je leta 2023 znašala 48 %. Nujno je nadaljnje povečanje energetske učinkovitosti, rabe obnovljivih virov ter tudi diverzifikacija virov oskrbe. Slovenija je povsem uvozno odvisna pri tekočih goriv in zemeljskem plinu. Pri zemeljskem plinu je Slovenija je uvozno odvisna od dveh držav, Avstrije in Alžirije. V preteklosti je plin v Avstrijo večinoma prihajal iz Rusije, v zadnjih letih pa je zaradi vojne in sankcij struktura bolj raznolika.