Leta 2024 je vrednost nepovratnih spodbud, izplačanih za izvajanje ukrepov URE in rabe OVE v industriji neETS, znašala 1,1 milijona evrov oz. 18 % manj kot leto prej. V tej vrednosti so upoštevane samo spodbude Eko sklada, projekti, sofinancirani v okviru OP EKP, namreč niso omogočali spremljanja neposredno doseženih učinkov za doseganje podnebnih ciljev. Skupaj je bilo v obdobju 2010–2024 izplačanih 20,9 milijonov evrov nepovratnih sredstev oz. samo 38 % vrednosti nepovratnih sredstev, ki jih je Eko sklad namenil izvajanju ukrepov URE in rabe OVE v gospodinjstvih samo leta 2024.

Delež OVE v rabi goriv v industriji je leta 2023 znašal 12,8 % in je za letno indikativno ciljno vrednostjo zaostajal za 3,6 odstotne točke. Indikativni cilj za leto 2023 tako ni bil dosežen. Da bo Slovenija leta 2030 dosegla cilj 30 % OVE v rabi goriv v industriji, se bo moral delež OVE povečati še za 18 odstotnih točk oz. za približno 3 odstotne točke na leto.

Finančni vzvod spodbud v javnem sektorju je leta 2024 znašal 54,6 evro centov subvencije za 1 evro investicije, kar je 24,5 evro centov več kot leta 2023, ko je bil s 30,1 evro centa v opazovanem obdobju najbolj ugoden. Do povečanja je prišlo zaradi izvajanja naložb v okviru Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), pri katerih je bil finančni vzvod 98,8 evro centov nepovratnih sredstev za 1 evro investicije. Brez upoštevanja teh projektov bi bil finančni vzvod leta 2024 26,6 evro centov.

Leta 2024 je bilo s sredstvi v okviru programov kohezijske politike energetsko prenovljenih 118.700 m² površin stavb javnega sektorja, v obdobju 2021–2024 pa 548.200 m² oz. 60 % vrednosti, načrtovane z DSEPS 2050. V okviru OP EKP je bilo do konca leta 2024 prenovljenih 1,08 milijona m² površin, kar je nekje na ravni ciljne vrednosti iz OP EKP, medtem ko je bil zaostanek za ciljem iz OP EKP za energetsko prenovo stavb v lasti in uporabi osrednje oz. ožje vlade znaten. V okviru obveznosti iz 5.

Do leta 2024 je bilo z izvedbo ukrepov URE in rabe OVE v javnem sektorju kumulativno doseženo zmanjšanje rabe energije za 358 GWh, izpustov CO₂ pa za 87 kt. Ciljni vrednosti za leto 2020 sta bili doseženi šele v letih 2023 in 2022. Zaostanek je v veliki meri posledica premajhne intenzivnosti vlaganj v letih 2016 in 2017. Prehod iz ene v drugo finančno perspektivo se bo predvidoma poznal tudi leta 2025.