KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okolja v Sloveniji. So eden od štirih stebrov poročanja o okolju in jih pripravljamo skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj, kakor to prikazuje piramida informacij.

Ali ste vedeli?

Neutral

Znatno večjo pestrost rastlinskih vrst kot v osrednjem in vzhodnem delu Slovenije kažejo predeli zahodne Slovenije (večji del Alp in slovenski submediteran s Krasom in delom Istre), kjer je na približno 140 km2 (osnovno polje štirih kvadrantov) 800 ali več taksonov.

Neutral

V letu 2016 se je število zaposlenih v sektorju okoljskega blaga in storitev povečalo za 4 %. Delež zaposlenih v sektorju okoljskega blaga in storitev glede na vse zaposlene v Sloveniji se je povečal za 0,1 odstotne točke. Cilj Slovenije je povečanje števila zelenih delovnih mest. Ciljna vrednost za Slovenijo ni zastavljena, zato v okviru spremljanja izvajanja OP TGP primerjamo stanje v Sloveniji s stanjem v EU in spremljamo spremembe glede na preteklo leto.

Bad

Subvencije, ki so v nasprotju z doseganjem cilja zmanjšanja emisij TGP, se skozi leta ne znižujejo. Vrednost kazalca ni skladna z zastavljenim dolgoročnim ciljem OP TGP: »postopno znatno zmanjšanje okolju škodljivih subvencij«. V primerjavi s prejšnjim letom so se škodljive subvencije v letu 2017 zopet dvignile, in se hitro približujejo točki, ko so bile le te najvišje. Izstopajo vračila trošarin za dizelsko gorivo, ki so se glede na predhodno leto povečale in sicer za 7 %.

Good

Implicitna stopnja obdavčitve energije se je v letu 2016 nekoliko zmanjšala. Kljub temu je še vedno nad povprečjem EU in se ne spreminja veliko. Za leto 2017 se za Slovenijo ocenjuje rast implicitne davčne stopnje za 3 %. Pred letom 2009, ko se je znatno povečala, je bila opazno nižja od povprečja EU. Razloge za razlike gre iskati predvsem v razlikah v strukturi rabe energije, kjer je izrazito večji delež tekočih goriv za pogon motornih vozil, in v višini obdavčitve posameznih energentov. Za ta kazalec ciljna vrednost ni zastavljena, spremljamo vrednost kazalca glede na raven v EU.

Neutral

Emisijska produktivnost v Sloveniji se je v letu 2017 zvišala, vendar je napredek v primerjavi z ostalimi državami EU prepočasen. Kljub napredku je potrebno krepiti povezavo med razvojem gospodarstva in ukrepi za zmanjšanje emisij TGP. V Strategiji razvoja Slovenije 2030 je zastavljen cilj izboljšanja emisijske produktivnosti v letu 2030, in sicer povprečje EU. Strategija razvoja Slovenije  spremlja emisijsko produktivnost nekoliko drugače kjer v kazalcu upošteva BDP na podlagi standardov kupne moči. Glede na primerjavo z EU, Slovenija v letu 2016 še vedno zaostaja za EU povprečjem.

Good

Skupna vrednost površine celovito energetsko saniranih stavb v javnem sektorju je konec leta 2017 znašala že 1,36 milijona m2 površin, kar presega indikativni letni cilj za 15 %. Leta 2017 je bilo prenovljenih slabih 99.000 m2 površin, kar je napredek glede na leto 2016, še vedno pa bistveno manj kot v obdobju 2013−2015. Za doseganje cilja v letu 2020 bo treba v obdobju 2018−2020 celovito prenoviti še 145.000 m2 površin javnih stavb letno.


TWITTER