KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okolja v Sloveniji. So eden od štirih stebrov poročanja o okolju in jih pripravljamo skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj, kakor to prikazuje piramida informacij.

Ali ste vedeli?

Bad

Delež električne energije iz obnovljivih virov v bruto rabi električne energije je leta 2012 znašal 29,5 %,
kar je 4,1 odstotne točke manj od cilja za leto 2010. Glede na leto prej
se je delež povečal. To je v največji meri posledica višje proizvodnje
električne energije iz OVE zlasti zaradi večje vodnatosti rek, saj je bila
bruto raba električne energije skoraj enaka kot leto prej. Proizvodnja
električne energije iz hidroenergije je leta 2012 predstavljala 90 %, pri
čemer se njen delež počasi zmanjšuje. Če upoštevamo normalizacijo HE

Neutral

Slovenija spada med neto uvoznice hrane, saj z domačo proizvodnjo ne pokriva svojih potreb po kmetijskih proizvodih (pri žitu, krompirju, zelenjavi, sadju, prašičjem mesu in medu). Dolgoročni trend nakazuje, da je stopnja samooskrbe višja in stabilnejša pri večini živalskih proizvodov (mleko, jajca, goveje in perutninsko meso), z izjemo prašičjega mesa in medu, kjer se stopnja samooskrbe znižuje.

Bad

Ekološki odtis Slovenije je leta 2016 znašal 5,13 gha na prebivalca. Za takšen življenjski slog bi potrebovali 3,14 planeta, da bi svetovno prebivalstvo živelo znotraj planetarnih obnovitvenih zmožnosti. To našo državo uvršča nad povprečje držav Evropske unije (4,59 gha na prebivalca). Ogljični odtis običajno prispeva okrog 60 % ekološkega odtisa, zato mora biti deležen primerjalno večje pozornosti. Glede na kategorije potrošnje k ekološkemu odtisu v Sloveniji največ prispevajo bivališča in osebni promet.

Bad

Incidenca malignega mezotelioma se tako v Sloveniji kot drugje po svetu (še vedno) ne zmanjšuje. Glede na dolgo latentno dobo bolezni bo v Sloveniji zlasti pri starejših verjetno še naraščala, pri mlajših pa pričakujemo, da bo pričela padati. Iz delovnega in bivalnega okolja še nismo odstranili vseh izdelkov iz azbesta, zato dejavnik tveganja za to bolezen še vedno obstaja in to ne samo za delavce, ki poklicno delajo z izdelki in odpadki z azbestom, temveč tudi za ostale.

Neutral

Izpusti glavnih onesnaževal zraka iz prometa so se v Sloveniji v zadnjih desetletjih zmanjšali, vendar promet, zlasti cestni, ostaja eden najpomembnejših virov onesnaževal zraka. Cestni promet je v letu 2018 prispeval kar 47 % k celotnim izpustom dušikovih oksidov. Izpusti snovi iz prometa, ki povzročajo zakisovanje, so se v obdobju 1990-2018 zmanjšali za 58 %, izpusti predhodnikov ozona pa za 68 %. Tudi izpusti delcev iz prometa so se v obdobju 2000-2018 zmanjšali za 35 %.

Good

Izpusti vseh predhodnikov ozona so se v Sloveniji od leta 1990 do leta 2018 zmanjšali za 55 %. Izpusti dušikovih oksidov so se zmanjšali za 53 %, ogljikovega oksida za 68 %, nemetanskih hlapnih organskih snovi za 51 % ter metana za 24 %. Izpusti so se zmanjšali predvsem zaradi uvajanja strožjih emisijskih standardov za motorna vozila, kar je prispevalo k občutnem zmanjšanju izpustov dušikovih oksidov in ogljikovega oksida iz cestnega prometa, ki je glavni vir predhodnikov ozona.


SLEDI NAM

TWITTER