KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okolja v Sloveniji. So eden od štirih stebrov poročanja o okolju in jih pripravljamo skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj, kakor to prikazuje piramida informacij.

Ali ste vedeli?

Good

V zadnjih stoletjih se je površina gozdov stalno povečevala, po letu 2010 pa se je povečevanje umirilo in ostaja zadnja leta razmeroma stabilno. Od leta 1875, ko je bilo gozda le 36 %, do leta 2009, ko  je njegova površina narasla na 58,5 % in do danes, ko se je površina umirila pri 58,0 % ozemlja Slovenije. Po deležu gozda je Slovenija na tretjem mestu med državami EU-28, za Švedsko in Finsko.

Neutral

Domača poraba snovi je v Sloveniji leta 2020 znašala skoraj 28 milijonov ton (13,1 ton na prebivalca) in je bila za 2,6  % nižja kot leta 2019. Količina izkoriščene biomase se je glede na leto 2019 zmanjšala za 1,5 %, prav tako se je za 1,5 % znižala tudi količina izkoriščenih nekovinskih mineralov.  Količina fosilnih energetskih surovin se je v 2020 povečala za 1 % glede na predhodnje leto. V letu 2020 smo uvozili 3,3 milijonov ton več snovi kot smo je izvozili.

Neutral

Izvoz odpadkov iz Slovenije se v zadnjih letih močno povečuje, od leta 2009 (po vrhuncu v letu 2008) za več kot trikrat. V letu 2018 smo izvozili nekaj manj kot 400 tisoč ton odpadkov, predvsem v Avstrijo in na Madžarsko. Uvoz odpadkov se bistveno ne spreminja, v letu 2018 smo uvozili okoli 90 tisoč ton odpadkov.

Neutral

Vrednosti parametrov, s katerimi spremljamo obremenitev rek z organskimi snovmi, so od leta 1996 močno upadle, kljub temu so vrednosti amonija v vodi, z izjemo Soče in jadranskih rek, višje od naravnega ozadja. Opaženo zmanjšanje organske obremenitve se ujema z večanjem deleža prebivalcev, katerih odpadne vode se čistijo na komunalnih in skupnih čistilnih napravah. Obremenitev  rek s hranili se med porečji bistveno razlikuje. Povprečne vrednosti nitrata in ortofosfata so v vseh porečjih donavskega povodja višje od porečij Soče in jadranskih rek ter nad vrednostmi naravnega ozadja.

Neutral

Izpusti glavnih onesnaževal zraka iz prometa so se v Sloveniji v zadnjih desetletjih zmanjšali, vendar promet, zlasti cestni, ostaja eden najpomembnejših virov onesnaževal zraka. Cestni promet je v letu 2020 prispeval kar 38 % k celotnim izpustom dušikovih oksidov. Izpusti snovi iz prometa, ki povzročajo zakisovanje, so se v obdobju 1990-2020 zmanjšali za 74 %, izpusti predhodnikov ozona pa za 77 %. Tudi izpusti delcev iz prometa so se v obdobju 2000-2020 zmanjšali za 56 %.

Bad

Slovenski gozdovi so zastarani, sedanje razmerje razvojnih faz gozdov je neugodno, obnova gozdov poteka prepočasi oziroma površine v obnovo vpeljanih gozdov so premajhne, da bi lahko spremenili stanje neugodnega razmerja razvojnih faz gozda in tako zagotovili njegov trajnostni razvoj. Vloga gozdov kot ponora ogljika je s tem ogrožena.


SLEDI NAM

TWITTER