[VD08]
Kakovost pitne vode
Objave: [ 2016 2015 2014 2013 2009 2008 ]

Kazalec prikazuje delež neskladnih vzorcev pitne vode zaradi mikrobiološke in kemijske onesnaženosti, po velikostnih razredih oskrbovalnih območij, v obdobju 2004-2015 ter v primeru mikrobiološke onesnaženosti po statističnih regijah v letu 2015. Od mikrobiološke onesnaženosti kazalec prikazuje fekalno onesnaženost - prisotnost bakterije E. coli., od kemijske onesnaženosti prikazuje kemijske parametre, pomembne za zdravje ljudi (Priloga I, Del B, Pravilnika o pitni vodi: kemijski parametri), od katerih so mejno vrednost vsako leto ponekod presegali nitrati in pesticidi; kemijski podatki so praviloma znani le za oskrbovalna območja, ki oskrbujejo več kot 500 prebivalcev.

Poleg neskladnosti vzorcev prikazuje kazalec tudi število izpostavljenih prebivalcev preseženim koncentracijam pesticidov in nitratov, v obdobju 2004–2015.

Pitna voda je voda v prvotnem stanju ali po pripravi, namenjena pitju, kuhanju, pripravi hrane ali za druge gospodinjske namene, ne glede na njeno poreklo oziroma vir (ali se dobavlja iz vodovodnega omrežja sistema za oskrbo s pitno vodo, cistern ali kot predpakirana voda ter vsa voda, ki se uporablja za proizvodnjo in promet živil). Pitna voda je zdravstveno ustrezna, kadar ne vsebuje mikroorganizmov, parazitov in njihovih razvojnih oblik v številu, ki lahko predstavlja nevarnost za zdravje; kadar ne vsebuje snovi v koncentracijah, ki same ali skupaj z drugimi snovmi lahko predstavljajo nevarnost za zdravje ljudi; kadar je skladna z zahtevami za mejne vrednosti parametrov (skladnost), določenimi v delih A in B Priloge I Pravilniku o pitni vodi (2004).

Slika VD8-1: Delež neskladnih vzorcev zaradi fekalne onesnaženosti (prisotnosti E. coli), po velikostnih razredih oskrbovalnih območij, v obdobju 2004–2015 (redni preskusi)

Vir: IVZ RS, 2005 - 2008; ZZV MB, 2009-2013; NLZOH, 2014-2016

* Opombe k preglednici VD08-1:

1-zaradi sprememb metodologije vzorčenja – različno število vzorcev v posameznih letih v velikostnem razredu 50-500 prebivalcev - ni možna ocena trenda za mala oskrbovalna območja; izboljšanje je lahko zavajajoče

2- Pri najmanjših oskrbovalnih območjih (50 - 500 prebivalcev) so bile velike razlike v številu odvzetih vzorcev za redne preskuse, na oskrbovalno območje, v posameznih letih: v letih 2004-2005 so bili odvzeti po 4 vzorci, v letih 2006-2009 po en vzorec, od leta 2010 dalje po 2 vzorca; najmanjša oskrbovalna območja doprinesejo večino neskladnih vzorcev zaradi E. coli.



Slika VD8-2: Delež neskladnih vzorcev zaradi fekalne onesnaženosti (prisotnosti E. coli), po velikostnih razredih oskrbovalnih območij, po statističnih regijah, v letu 2015 (redni preskusi)


Vir: NLZOH, 2016


Slika VD8-3: Delež neskladnih vzorcev zaradi kemijskih parametrov (Del B Priloge I Pravilnika o pitni vodi; preseženi so bili vsako leto ponekod nitrati in pesticidi, v posameznem letu tudi arzen in svinec), po velikostnih razredih oskrbovalnih območij, v obdobju 2004–2015 (občasni preskusi)


Vir: IVZ RS, 2005 - 2008; ZZV MB, 2009-2013; NLZOH, 2014-2016

*Opombe k preglednici VD8-3:

Na malih oskrbovalnih območjih so se občasni preskusi izvajali na oskrbovalnih območjih s 501 – 1000 prebivalci. Pri oskrbovalnih območij s 50-500 prebivalcev so se občasni preskusi izvajali le pri 5-10 % oskrbovalnih območij v letih 2006-2010 - vsako leto na drugih ter pri 10 % v letu 2014 in 2015.

V letih 2004 - 2005 in 2011 – 2013 se občasna preskušanja pri oskrbovalnih območjih s 50-500 prebivalcev niso izvajala, zato prikaz trenda skupno pri malih oskrbovalnih območjih ni možen.

2 V letu 2011 se je monitoring nitratov oz. pesticidov izvajal na oskrbovalnih območjih, kjer je bila v preteklih letih njihova prisotnost ugotovljena oziroma je obstajala možnost, da se bodo pojavljali nad 25 mg/l oz. 0,05 ug/l, zato podatkov po letih ne moremo direktno primerjati.

3 V letih 2013, 2014 in 2015 se monitoring pesticidov ni izvajal na vseh oskrbovalnih območjih, na katerih so se v preteklih letih izvajali občasni preskusi kemijskih parametrov



Slika VD8-4: Število izpostavljenih prebivalcev preseženim koncentracijam pesticidov v pitni vodi ter vrsta pesticida z najvišjo preseženo koncentracijo, v obdobju 2004–2015 (mejna vrednost za pesticide v pitni vodi je 0,10 µg/l)

Vir: IVZ RS, 2005 - 2008; ZZV MB, 2009-2013; NLZOH 2014-2016

Opomba k preglednici VD8-4:* Število izpostavljenih prebivalcev se nanaša na oskrbovalna območja, kjer je bil določen pesticid v pitni vodi presežen.



Slika VD8-5: Število izpostavljenih prebivalcev preseženim koncentracijam nitratov, Slovenija, 2004–2015 (mejna vrednost za nitrate v pitni vode je 50 mg/l)

Vir: IVZ RS, 2005 - 2008; ZZV MB, 2009-2013; NLZOH, 2014-2016

Opomba k preglednici VD8-5:* Število izpostavljenih prebivalcev se nanaša na oskrbovalna območja, kjer so bili nitrati v pitni vodi preseženi.



Slika VD8-6: Vsebnost nitratov v pitni vodi, Slovenija, 2015

Vir: Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), 2016; podlage Agencija RS za okolje, GURS; Obdelava: Nacionalni inštitut za javno zdravje in Agencija RS za okolje, 2016


Slika VD8-7: Vsebnost vsote pesticidov v pitni vodi, Slovenija, 2015

Vir: Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), 2016; podlage Agencija RS za okolje, GURS; Obdelava: Nacionalni inštitut za javno zdravje in Agencija RS za okolje, 2016


Slika VD8-8: Neskladni vzorci zaradi E.coli, po velikostnih razredih oskrbovalnih območij, Slovenija, 2015

Vir: Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), 2016; podlage Agencija RS za okolje, GURS; Obdelava: Nacionalni inštitut za javno zdravje in Agencija RS za okolje, 2016


ul>
  • izboljšati kakovost oskrbe s pitno vodo,
  • zmanjšati izgube pitne vode v vodovodnih sistemih,
  • zmanjšati emisije v vode,
  • gradnja kanalizacijskega sistema, ločeno za meteorne vode in čistilnih naprav,
  • zagotoviti skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode z zahtevami, določenimi v Prilogi I, zlasti delih A in B Pravilnika o pitni vodi (2004).
  • zagotoviti varnost pitne vode s preventivnim pristopom - načrtom zagotavljanja varnosti pitne vode, od zajema, priprave in distribucije pitne vode,
  • zagotoviti dosledno izvajanje načela večkratnih ovir pri oskrbi s pitno vodo,
  • dosledno izvajati pripravo vode, kjer je to potrebno,
  • izvajati ukrepe na vodovarstvenih območjih oziroma izdelati vodovarstvena območja za vsak vodovod in zagotoviti izvajanje režima v njih,
  • na onesnaženih malih sistemih zagotoviti ustrezno strokovno upravljanje ali jih ukiniti in priključiti prebivalce na sisteme z ustreznim strokovnim upravljanjem in nadzorom.
  • Oskrbovalno območje je glede na Pravilnik o pitni vodi zemljepisno določeno območje, ki se oskrbuje s pitno vodo iz enega ali več vodnih virov in znotraj katerega so vrednosti preskušanih parametrov v pitni vodi približno enake; oskrbovalno območje lahko predstavlja sistem za oskrbo s pitno vodo, lahko pa se sistem deli na več oskrbovalnih območij. Pravilnik o pitni vodi ureja oskrbovalna območja v velikostne razrede glede na število prebivalcev na oskrbovalnem območju, ki jih v kazalcu združujemo v mala, srednja in velika (50-1000, 1001-10.000 in >10.000 prebivalcev). Posebej omenjamo najmanjša oskrbovalna območja (50-500 prebivalcev) zaradi znatne mikrobiološke onesnaženosti, zlasti fekalne in ker so tudi podatki o kemijski kakovosti v tem razredu zelo pomanjkljivi v letih 2006-2010 in 2014, medtem ko jih za leta 2004-2005 in 2011-2013 nimamo.

    Velika in srednja oskrbovalna območja (po >1.000 ljudi), ki oskrbujejo s pitno vodo skupaj 85 % prebivalcev, imajo praviloma ustrezno kakovost pitne vode. Od tega se petina prebivalcev oskrbuje s pitno vodo, za katero priprava ni potrebna; to je skupaj 410.000 prebivalcev, na 14 oskrbovalnih območjih z več kot 5.000 prebivalcev s podzemnimi viri vode. Javnozdravstveni problem predstavlja predvsem mikrobiološka onesnaženost, zlasti fekalna, ki je značilna za mala oskrbovalna območja, ki oskrbujejo po 50-1000 prebivalcev (zlasti 50-500 prebivalcev), ki ponekod nimajo določenih vodovarstvenih območij ter ustreznega strokovnega upravljanja in priprave pitne vode. Dolgoročna rešitev je ukinitev neustreznih malih oskrbovalnih območij in priključitev prebivalcev na srednja in velika, ki imajo ustrezno strokovno upravljanje in nadzor, ali pa jih je treba ustrezno urediti po enakih načelih. V enakem smislu so problematična tudi nekatera oskrbovalna območja s kraškimi viri pitne vode.

    V letu 2015 je bilo pri rednih preskusih (3.575 odvzetih vzorcev) 3 % neskladnih vzorcev zaradi prisotnosti E. coli. Delež neskladnih vzorcev močno pada z velikostjo oskrbovalnih območij: pri malih je bilo 6 % vzorcev neskladnih zaradi E. coli, pri srednjih 1 % ter pri velikih 0,2 %.  V obdobju 2004-2015 se je mikrobiološka kakovost nekoliko izboljšala: zaradi prisotnosti E. coli se je na srednjih oskrbovalnih območjih izboljšala za okoli 5 odstotkov, na velikih oskrbovalnih območjih pa za okoli 2 odstotka. Na malih oskrbovalnih območjih in skupno ni možna ocena trenda zaradi velike spremembe metodologije vzorčenja na sistemih s 50-500 oseb: v letih 2004-2005 so bili odvzeti po 4 vzorci, 2006-2010 po 1 vzorec, ter od 2010 po 2 vzorca, ki pa doprinesejo večino neskladnih vzorcev.

    V okviru občasnih preskusov (478 odvzetih vzorcev v letu 2015), ki vključujejo tudi širok nabor kemijskih parametrov, za katere je mejna vrednost določena na podlagi nevarnosti za zdravje ljudi (Del B Priloge I Pravilnika o pitni vodi), so rezultati vzorcev pitne vode pokazali, da je bilo v obdobju 2004-2015 zaradi kemijskih parametrov  neskladnih okoli 2 do 6 % vzorcev (neskladni parametri so bili: nitrati, pesticidi, arzen in svinec); v letu 2015 je bilo zaradi nitratov, pesticidov in svinca neskladnih 3 % vzorcev. Od leta 2006 se skupno delež neskladnih vzorcev zaradi kemijskih parametrov ni izboljšal.

    V obdobju 2004-2015 sta vsako leto presegala mejno vrednost pesticida atrazin in desetilatrazin, občasno bentazon in metolaklor, drugi le v posameznem letu (metazaklor, bromacil, dikamba, dimetenamid, klortoluron, mekoprop, mezotrion, permetrin in terbutilazin). Določeni so bili še pesticidi diuron,  klortoluron, metolaklor, desizopropil-atrazin, simazin, propazin, terbutilazin, desetil-terbutilazin, metalaksil in N,N-dietil-meta toluamid (mejna vrednost za pesticide je 0,10 µg/l).

    Glede na podatke iz monitoringa pitne vode je razvidno, da je bilo v letu 2015 preseženim koncentracijam pesticidov izpostavljenih okoli 34.000 prebivalcev, nitratom pa okoli 2.900 prebivalcev, predvsem na severovzhodu Slovenije. Med posameznimi leti je veliko nihanje števila izpostavljenih prebivalcev preseženim koncentracijam pesticidov v pitni vodi. , To je posledica nihanja koncentracij okoli mejne vrednosti, ne posledica izvajanja ukrepov za njihovo zmanjšanje v letih, ko so ugotovljene koncentracije na meji ali pod mejno vrednostjo.

    Presežena koncentracija arzena je bila ugotovljena v letih 2006 in 2007, izpostavljenih je bilo 1.713 prebivalcev. V letu 2015 je bila pri treh oskrbovalnih območjih v Osrednjeslovenski statistični regiji presežena koncentracija svinca (mejna vrednost za svinec je 10,0 µg/l). Prisotnost svinca v pitni vodi je praviloma posledica stika vode z materiali v stiku z vodo, oziroma ostanki svinčene vodovodne napeljave. V okviru monitoringa pitne vode je bila maksimalna izmerjena koncentracija 41 µg/l Pb. Upravljavci so na mestu vzorčenja izvedli ukrep izpiranje hišnega vodovodnega omrežja in meritve ponovili. Ob ponovnem vzorčenju je bila ugotovljena skladnost pitne vode. (NLZOH, 2016)

    Na podlagi podatkov monitoringa se v primeru mikrobiološke onesnaženosti vode izvajajo nekateri ukrepi, kot je npr. prekuhavanje pitne vode zaradi fekalne onesnaženosti ter nadomeščanje pitne vode za dojenčke ter nosečnice in doječe matere zaradi preseženih koncentracij nitratov. Zaradi preseženih koncentracij pesticidov, posebni ukrepi niso bili potrebni. V splošnem ti ukrepi niso zadostni za zmanjšanje nadaljnjega tveganja na minimalno vrednost, saj ne prispevajo k izboljšanju kakovosti pitne vode. Na onesnaženih območjih namreč koncentracije pesticidov in nitratov, med posameznimi leti, v glavnem minimalno nihajo okoli mejnih vrednosti, zato včasih ujamemo presežene koncentracije, včasih pa ne, saj se večinoma odvzame le po en vzorec na leto za občasna preskušanja. Zato v posameznih letih ne moremo govoriti o izboljšanju, ki bi temeljilo na podlagi izvedenih sanacijskih ukrepov.

    Podatki za Slovenijo:

    Cilji so povzeti po: Council Directive 98/83/EC of 3 November 1998 on the quality of water intended for human consumption (1998), Pravilnik o pitni vodi (2004), Letna poročila o mpnitoringu pitne vode (IVZ, 2005-2008), Operativnem programu oskrbe s pitno vodo (2006), Strategija Republike Slovenije za zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z okoljem 2012–2020, ki jo je sprejela Vlada RS (2011), Akcijski načrt za izvajanje strategije RS za zdravje otrok v povezavi z okoljem 2012-2020, Ljubljana 2015.
    Izvorna baza podatkov: Monitoring pitne vode: Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Ljubljana za leta 2004 - 2007; Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode za obdobje 2008-2013, NLZOH za leto 2014; (IVZ, 2005-2008; ZZV MB, 2008-2013; NLZOH, 2014-2016).

    Skrbnik podatkov: V obdobju 2004-2007 je upravljavec zbirke podatkov IVZ, v obdobju 2008-2013 ZZV Maribor, v zadnjih letih pa NLZOH.

    Datum zajema podatkov:  oktober 2016

    Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatki o sistemih za oskrbo s pitno vodo in oskrbovalnih območjih se posodobijo praviloma enkrat letno, podatki o kakovosti pitne vode pa se sproti vnašajo v zbirko podatkov in se prikažejo kot letna Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode.

    Metodologija obdelave podatkov: Večina podatkov je prikazana v agregirani obliki ter preračunana v odstotne deleže.

    Karti, ki prikazujeta vsebnost nitratov oz. pesticidov v pitni vodi, prikazujeta rezultate občasnega vzorčenja, ki se je izvajal redno le na oskrbovalnih območjih, ki so oskrbovala več kot 500 ljudi in kjer je bila v preteklih letih njihova prisotnost ugotovljena oziroma je obstajala možnost, npr. da se bodo nitrati pojavljali nad 25 mg/l oz. pesticidi nad 0,05 µg/l. Karta Prisotnost E. coli (fekalna onesnaženost) prikazuje rezultate rednega preskušanja na vseh oskrbovalnih območjih ≥50 prebivalcev. Velikost oskrbovalnih območij smo na slikah prikazali v treh razredih: 500-2000, 2001-5000 in >5000 prebivalcev. Predstavljena je najvišja izmerjena vrednost na določenem mestu vzorčenja.

    Karta, ki prikazuje vsebnost pesticidov v pitni vodi, ne vsebuje podatkov o razgradnih produktih metolaklora ESA in OXA.

    Število izpostavljenih prebivalcev se nanaša na oskrbovalna območja, kjer so bili določeni pesticidi oz. nitrati v pitni vodi preseženi.

    Informacija o kakovosti:
    Prednosti in slabosti:

    Prednosti: Za kazalec so uporabljeni redno poročani podatki, usklajeni s podatkovnim tokom, ki ga določa Direktiva Evropske Unije za pitno vodo (98/83/ES) ter s Pravilnikom o pitni vodi.

    Slabosti: Zaradi vsakoletnih sprememb v programu vzorčenja, trenda pri nekaterih velikostnih razredih oskrbovalnih območij ne moremo prikazati.

    • Relevantnost:
      Zanesljivost (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
      Negotovost (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
      • Skupna ocena (1=brez večjih pripomb, 3=podatki z zadržkom)
      Relevantnost: 1
      Točnost: 2 (Meje oskrbovalnih območij se včasih spreminjajo.)
      Časovna primerljivost: 2 (Od leta 2014 vodi zbirko podatkov o kakovosti pitne vode NLZOH; od leta 2008-2013 ZZV Maribor ter v obdobju 2004-2007 IVZ)
      Prostorska primerljivost: 1

    Drugi viri in literatura:

    • Council Directive 98/83/EC of 3 November 1998 on the quality of water intended for human consumption. Official Journal of the European Communities, 1998, L330:32–54. Direktiva Komisije (EU) 2015/1787 z dne 6. oktobra 2015 o spremembi prilog II in III k Direktivi Sveta 98/83/ES o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi..
    • IVZ RS, 2005. Monitoring pitne vode 2004: Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. Ljubljana, maj 2005.
    • IVZ RS, 2006. Monitoring pitne vode 2005: Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Ljubljana, maj 2006.
    • IVZ RS, 2007. Monitoring pitne vode 2006: Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. Ljubljana, maj 2007.
    • IVZ RS, 2008. Monitoring pitne vode 2007. Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Ljubljana, julij 2008.
    • Pravilnik o pitni vodi (Ur l. RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06 in 25/09).
    • Strategija Republike Slovenije za zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z okoljem 2012–2020. Sprejela Vlada Republike Slovenije, s sklepom št. 02401-13/2010/5, z dne12.2011.
    • Vlada RS, 2006. Operativni program oskrbe s pitno vodo (Vlada RS; EVA: 2005-2511-0029), z dne 24.08.2006.
    • WHO, 2011. Guidelines for drinking-water quality, fourth edition. World Health Organization, Geneva 2011
    • ZZV MB, 2009. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2008, ZZV Maribor.
    • ZZV MB, 2010. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2009, ZZV Maribor.
    • ZZV MB, 2011. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2010, ZZV Maribor.
    • ZZV MB, 2012. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2011, ZZV Maribor.
    • ZZV MB, 2013. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2012, ZZV Maribor.
    • NLZOH, 2014. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2013. NLZOH.
    • NLZOH, 2015. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2014. NLZOH.
    • NLZOH, 2016. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2015. NLZOH.
    • NLZOH, 2015. Monitoring pitne vode 2014, Poročilo o kakovosti pitne vode v letu 2014.
    • NLZOH, 2016. Monitoring pitne vode 2015, Poročilo o kakovosti pitne vode v letu 2015.
    oktober 2016
    Ivanka Gale, dr.med., spec. higiene in javnega zdravja, Nacionalni inštitut za javno zdravje; dr. Katarina Bitenc, univ.dipl.soc., Nacionalni inštitut za javno zdravje