[ZD26]
Pričakovana življenjska doba ob rojstvu
Objave: [ 2016 2015 2014 ]

Kazalec prikazuje pričakovano življenjsko dobo v obdobju 2002-2014, posebej za moške in ženske.

Pričakovana življenjska doba ob rojstvu je vsota meritev starostno specifične umrljivosti zaradi vseh vzrokov v določenem okolju, podana za določeno starostno obdobje. Po navadi se izraža ob rojstvu, gre za t. i. povprečno pričakovano življenjsko dobo ob rojstvu oziroma pričakovano trajanje življenja ob rojstvu, ki pove, koliko let življenja lahko povprečno pričakuje novorojenček, ob predpostavki, da bo izpostavljen v vsem svojem prihodnjem življenju zakonitostim umiranja, ki veljajo v danem trenutku (v času opazovanja). (Slovenski medicinski e-slovar)

Slika ZD26-1: Pričakovana življenjska doba ob rojstvu od 2002 do 2014 posebej za moške in ženske

Vir: Life expectancy at birth, Eurostat, 2016


Slika ZD26-2: Pričakovana življenjska doba ob rojstvu nekatere države Evrope, 2014

Vir: Life expectancy at birth, Eurostat, 2016


  • V Sloveniji nimamo izoblikovanih posebnih politik, ki bi vplivale na pričakovano življenjsko dobo. Je pa dejstvo, da vse politike, pri katerih je namen zmanjšanja stopnje umrljivosti in obolevnosti prispevajo k daljšanju pričakovane življenjske dobe.
  • Agenda 2020: Strategija EU za pametno, trajnostno in vključujočo rast ima med cilji navedeno zmanjševanje neenakosti na zdravstvenem področju.
  • V agendi 2030 za trajnostni razvoj je zapisano, da je cilj do leta 2030 preprečiti primere smrti novorojenčkov in otrok do petega leta starosti, ki se jim bi bilo mogoče izogniti, ter si v vseh državah prizadevati za zmanjšanje umrljivosti novorojenčkov na največ 12 na tisoč živorojenih otrok in umrljivosti otrok do petega leta starosti na največ 25 na tisoč živorojenih otrok.

Pričakovana življenjska doba ob rojstvu približno in izčrpno meri splošno zdravje populacije, ker vsebuje, v standardnem načinu, trenutne informacije o stanju zdravja vseh starostnih skupin in skupin po spolu v populaciji. Kot taka verodostojno kaže celotno zdravstveno stanje v družbi v določenem času. Prav tako lahko pokaže razlike med populacijami v različnih geografskih območjih.

(Smits J, Monden C., 2009) Na pričakovano življenjsko dobo vpliva več faktorjev, vključno s socialno-ekonomskim statusom, zdravim življenjskim slogom, kroničnimi obolenji, spolom, raso in etničnimi skupinami. Pričakovana življenjska doba je odvisna tudi od okoljskih dejavnikov in izpostavljenosti, na primer onesnaženemu zraku v bivalnem in zunanjem okolju.

V državah z visoko stopnjo umrljivosti dojenčkov je pričakovana življenjska doba ob rojstvu močno odvisna od stopnje umrljivosti v prvih letih življenja. Meritev, kot je pričakovana življenjska doba v 5.  letu starosti, lahko uporabimo in s tem izločimo učinek umrljivosti dojenčkov ter dobimo boljšo preprosto meritev celotne stopnje umrljivosti, ki se ne nanaša na zgodnje otroštvo. Zdravje in pričakovana življenjska doba sta povezani s socialnimi okoliščinami v odraslosti in otroštvu, vendar kljub celotnemu izboljšanju ostaja vrzel v zdravju med vrhom in dnom v socialni skali. Za mnoge ljudi te neenakosti pomenijo slabše zdravje, manjšo kvaliteto življenja in prezgodnjo smrt, ki bi jo lahko preprečili.

Pričakovana življenjska doba se je močno podaljšala v zadnji polovici stoletja. V povprečju se je pričakovana življenjska doba od leta 2001 do 2014 povišala za 3 leta za moške in 2 leti za ženske. Trenutno pa so (za leto 2014) velike razlike v stanju zdravja v EU, s pričakovano življenjsko dobo za moške od 69,1 ( Latvija) do 81,3 (Islandija) in za ženske 77,5 (Makedonija) do 86,2 (Španija). (Joint Report on Social Protection and Social Inclusion, 2007)

Pričakovana življenjska doba v Sloveniji narašča. Obstajajo razlike v regijah, zabeležena je daljša pričakovana življenjska doba ob rojstvu v zahodni Sloveniji. Za ženske je pričakovana življenjska doba ob rojstvu v Sloveniji narasla od leta 2002 do 2014 za 3,7 let, za moške pa za 5,9 let. Pričakovana življenjska doba ob rojstvu je za ženske v Sloveniji 84,1 leta za moške pa 78,2 leta. Razlika v pričakovani življenjski dobi ob rojstvu v Sloveniji med obema spoloma je tako 5,9 let.

Pričakovana življenjska doba v državah EU narašča postopno in zanesljivo, tako za ženske kot moške. Zanimivo je, da se je za države EU-15 in EU-12 zvišala za 5 % najvišje vrednosti. To je odraz stalnega zmanjševanja stopnje umrljivosti pri vseh starostih zaradi dejavnikov, kot so višji življenjski standard in nivo izobrazbe, bolj zdrav življenjski slog in izboljšan dostop do zdravstvenih storitev in večja kvaliteta zdravstvenih uslug. (World Health Statistics Report. World Health Organisation, 2009) V EU-27 je pričakovana življenjska doba ob rojstvu za dečke 78,1 let (leto 2014), medtem, ko je za deklice nekaj manj kot 6 let daljša in sicer 83,7 let. (Eurostat, 2015) Čeprav večina Evropejcev uživa v daljšem in bolj zdravem življenju kot predhodne generacije, pa še vedno obstajajo velike neenakosti med regijami; na primer, pričakovana življenjska doba ob rojstvu za moške se v različnih državah razlikuje za 11 let (2014), medtem, ko za ženske 8,6 leta.

Velike demografske spremembe, vključno s staranjem prebivalstva, spreminjajo vzorce bolezni in dodajajo breme na vztrajanju zdravstvenega sistema v EU. Podporo zdravemu staranju lahko dosežemo s promocijo zdravja v vseh življenjskih obdobjih, s ciljem, da preprečujemo zdravstvene probleme in druge nezmožnosti, ki se pojavljajo od rojstva dalje in z odpravljanjem neenakosti v zdravju, ki so vezane na socialno, ekonomsko in okoljsko problematiko.

Demografske spremembe v Evropi predstavljajo nadaljnji ekonomski, proračunski, in socialni izziv v prihajajočih desetletjih zaradi daljše življenjske dobe in potencialen upad v delavni sili zaradi nizke stopnje rojstev. V zahodnem delu regije, se je število ljudi starih čez 64 let skoraj podvojilo od leta 1950, medtem ko se je število starih čez 80 let povečalo za četrtino. Z več plati lahko to vzamemo kot izziv za javno zdravje in socialni sektor. Napovedi so takšne, da se bo v EU stopnja stare neaktivne populacije (>65 let) v primerjavi z aktivno populacijo več kot podvojila med letoma 2005 in 2050.  Bolj kot kadarkoli prej je zato pomembno, da ostanejo ljudje zdravi in neodvisni čim dlje v starosti, tako, da preprečimo prezgodnjo umrljivost delavcev v srednjih letih in obolevnost »premaknemo« čim dlje v starost. (Together for Health: A Strategic Approach for the EU 2008-2013)  

Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po: Evropa 2020: Strategija EU za pametno, trajnostno in vključujočo rast in Agenda 2030 za trajnostni razvoj

Izvorna baza podatkov oz. vir: Eurostat- Life expectancy statistics.

Skrbnik podatkov: Eurostat
Datum zajema podatkov za kazalec: 25.10.2016
Metodologija in pogostost zbiranja podatkov za kazalec: Podatki  o pričakovani življenjski dobi se  za posamezne države EU zbirajo od leta 2002 do 2014 in so objavljeni na spletni strani Eurostata. Podatki se zbirajo na letni ravni in so prikazani v tabelah za vsako državo EU posebej. Za Slovenijo smo grafično prikazali pričakovano življenjsko dobo ob rojstvu za moške in ženske posebej in sicer za obdobje od leta 2002 do leta 2014. 
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Podatki so mednarodno primerljivi.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 1
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Podatki za Evropo

Izvorna baza podatkov oz. vir:  Eurostat- Life expectancy statistics.

Skrbnik podatkov: Eurostat
Datum zajema podatkov za kazalec: 25.10.2014

Metodologija obdelave podatkov: Grafični prikaz pričakovane življenjske dobe ob rojstvu za vse države Evropske Skupnosti od leta 2002 do leta 2014 po spolu. Podatki se zbirajo na letni ravni.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Za izračun kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: podatki so točni.
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):1
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Viri in literatura

  1. Slovenski medicinski e-slovar, pridobljeno s spletne strani 15.8 2015.
  2. Smits J, Monden C., 2009. Length of life inequality around the globe. Social Science and Medicine. 2009;68: 114-1124.
  3. Joint Report on Social Protection and Social Inclusion (2007). Pridobljeno s spletne strani 25.10. 2014.
  4. World Health Statistics Report. World Health Organisation (2009). Pridobljeno s spletne strani 25.10 2014: Together for Health: A Strategic Approach for the EU 2008-2013. Pridobljeno s spletne strani 25.10 2014.
  5. The demografic future of Europe- from challenge to opportunity. Pridobljeno s spletne strani 25.10.2014: Eurostat, 2014. Life expectancy statistics. Pridobljeno s spletne strani 25.10.2014.
25. oktober 2016
Simona Perčič dr. med., Nacionalni inštitut za javno zdravje, Peter Otorepec dr.med., Nacionalni inštitut za javno zdravje