[PR21]
Uvajanje novih tehnologij v prometu
Objave: [ 2016 ]
Kazalec prikazuje delež vozil, ki izpolnjujejo standarde EURO V, EURO IV, EURO III,  EURO II, EURO I, EEV (Energy Efficient Vehicle – energetsko učinkovito vozilo) oziroma standarde pred EURO standardi in vozila na konvencionalni pogon.

Standardi EURO V, EURO IV, EURO III,  EURO II, EURO I, EEV so opredeljeni v EU zakonodaji. Določajo najvišjo dovoljeno koncentracijo plinov (NOx-dušikovi oksidi, THC-Total Hydrocarbon/skupni ogljikovodiki, NHMC- Non-Methane Hydrocarbons/ogljikovodiki brez metana, CO-ogljikov oksid) in delcev v izpušnih plinih vozil. Podatki so prikazani po posameznih kategorijah  vozil (osebni avtomobili na dizelski pogon,osebni  avtomobili na bencinski pogon, osebni avtomobili na plin, lahka tovorna vozila na bencinski pogon, lahka tovorna vozila na dizelski pogon, težka tovorna vozila, mestni avtobusi, ostali avtobusi, mopedi in motocikli). Kategorije  vozil so definirane z direktivama 2001/116/EC  in 2002/24/EC.

Podatki za Slovenijo se nanašajo na leta 1995, 2005, 2013 in 2015, podatki oziroma ocenjen delež vozil, ki izpolnjujejo standarde EURO V, EURO IV, EURO III,  EURO II in EURO I ter standarde pred EURO standardi, za države članice EEA-30 (države EU-27, Norveška, Švica in Turčija), pa za leto 1995, 2005 in 2011.

Slika PR21-1: Delež vozil, ki pripada posameznemu EURO standardu, glede na kategorijo in vrsto pogona, Slovenija, 1995, 2005, 2013 in 2015

Vir: Evidenci registriranih motornih in priklopnih vozil v Republiki Sloveniji, Ministrstvo za notranje zadeve, 2015; Evidenca registriranih vozil - presek stanja, Nacionalni interoperabilnostni okvir (NIO), Ministrstvo za infrastrukturo, 2016.


Slika PR21-2: Delež vozil, ki pripada posameznemu Euro standardu, po kategorijah, Slovenija, 1995, 2005, 2013 in 2015

Vir: Evidenci registriranih motornih in priklopnih vozil v Republiki Sloveniji, Ministrstvo za notranje zadeve, 2015; Evidenca registriranih vozil - presek stanja, Nacionalni interoperabilnostni okvir (NIO), Ministrstvo za infrastrukturo, 2016.

*Opomba k sliki PR21-2: Podatki o deležu mopedov in motociklov, ki pripadajo posameznemu Euro standardu za leto 2015 niso dosegljivi.



Slika PR21-3: Ocenjen delež vozil, ki pripada posameznemu EURO standardu, glede na kategorijo vozil in vrsto pogona, v državah članicah EEA-30 (EU-27, Norveška, Švica, Turčija), 1995, 2005 in 2011

Vir: Vehicle category split in technology classes, 1995-2011 from TREMOVE v3.3.1; cv: EEA, 2015.


Slika PR21-4: Ocenjen delež vozil, ki pripada posameznemu Euro standardu, po kategorijah vozil, v državah članicah EEA-30 (EU-27, Norveška, Švica, Turčija), 1995, 2005 in 2011

Vir: Vehicle category split in technology classes, 1995-2011 from TREMOVE v3.3.1; cv: EEA, 2015.


Skupni cilj Slovenije in EU je izboljšati starostno sestavo voznega parka in zamenjati stara vozila, ki bolj obremenjujejo okolje, z novejšimi in okolju prijaznejšimi. S tem namenom je EU uvedla zakonodajni okvir za zgornje mejne vrednosti izpustov iz izpušnih cevi vozil. Uvedeni so bili EURO standardi, ki urejajo in spodbujajo »uporabo« novih tehnologij za zmanjševanje izpustov iz prometa.

Vsak EURO standard ima posebej določene dovoljene vrednosti izpustov določenih plinov in delcev in sicer:

  • EURO I standard je bil sprejet leta 1993 z Direktivo 91/441/EEC. Določa naslednje vrednosti izpustov: CO- 2.72g/km; HC+ NOx - 0.97 g/km; PM - 0.14 g/km (samo za vozila na dizelski pogon).
  • EURO II standard je v veljavo stopil leta 1996. Omejitve so določene z direktivo 94/12/EC,  posebej za vozila na dizelski in bencinski pogon. Za vozila na bencinski pogon veljajo omejitve: CO - 2.2 g/km in HC (ogljikovodiki)+ NOx - 0.5 g/km. Za vozila na dizelski pogon pa veljajo omejitve: CO - 1.0 g/km; HC (ogljikovodiki)+ NOx - 0.7 g/km; PM - 0.08 g/km.
  • EURO III standard je določen z Direktivo 98/69/EC. Za vozila na bencinski pogon uvaja omejitve: CO - 2.3 g/km; HC (ogljikovodiki) - 0.20 g/km; NOx - 0.15 g/km. Za vozila na dizelski pogon pa veljajo omejitve: CO - 0.64 g/km; HC (ogljikovodiki)+ NOx - 0.56 g/km; NOx - 0.50 g/km; PM - 0.05 g/km.
  • EURO IV standard je leta 2005 stopil v veljavo z isto direktivo kot Euro III. Za vozila na bencinski pogon določa omejitve: CO - 1.0 g/km; HC (ogljikovodiki) - 0.10 g/km; NOx - 0.08. Za vozila na dizelski pogon pa so bile omejitve sledeče: CO - 0.50 g/km; HC (ogljikovodiki)+ NOx - 0.30 g/km; NOx - 0.25 g/km; PM - 0.025 g/km.
  • EURO V je stopil v veljavo z Regulation 715/2007/EC. Ta za vozila na bencinski pogon določa omejitve: CO - 1.0 g/km; HC (ogljikovodiki) - 0.10 g/km; NOx - 0.06 g/km; PM - 0.005 g/km. Za vozila na dizelski pogon določa omejitve:CO - 0.50 g/km; HC (ogljikovodiki)+ NOx - 0.23 g/km; NOx - 0.18 g/km; PM - 0.005 g/km.
  • EURO VI je kot zadnji izmed obstoječih standardov v veljavo stopil leta 2014 z Uredbo (ES) št. 715/2007/EC Evropskega parlamenta in sveta z dne 20. junija 2007 o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (EURO 5 in EURO 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil, ter njenimi dopolnitvami. Standard EURO VI določa mejne vrednosti izpustov za lahka potniška in gospodarska vozila (kategorije vozil M, N1 in N2). Za kategorijo vozil M na bencinski pogon so omejitve naslednje: CO – 1.9 g/km; HC (ogljikovodiki) – 0.10 g/km; NOx - 0.06 g/km; PM - 0.005 g/km. Za kategorijo vozil M na dizelski pogon pa omejitve znašajo: CO – 0.5 g/km; HC (ogljikovodiki)+ NOx – 0.17 g/km; NOx - 0.08 g/km; PM - 0.005 g/km.
  • Dodatno je v veljavi tudi neobvezen standard EEV (Energy Efficient Vehicle), ki je namenjen avtobusom v mestih. Določa naslednje omejitve: NOx – 2g/kWh; PM - 0.002 g/kWh.

Z vidika doseganja ciljev v okviru zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov, določenih na ravni EU, so bili sprejeti tudi drugi zakonodajni ukrepi in določila za zmanjševanje izpustov iz prometa in s tem tudi toplogrednih plinov. Do leta 2020 naj bi tako v Evropi zmanjšali izpuste TGP za vsaj 20% glede na izhodiščno leto (1990), do leta 2050 pa za vsaj 60% (glede na leto 1990). Doseganje teh ciljev ureja Uredba št. 443/2009, ki določa, da naj bi vsak proizvajalec dosegel 130g/km povprečnih izpustov CO2 pri vseh proizvedenih vozilih, registriranih v EU do leta 2015; do leta 2020 pa vrednost 95 g/km povprečne vrednosti izpustov CO2 (EEA, 2016).

Uvajanje novih tehnologij lahko spremljamo z doseganjem EURO standardov, ki jih določa Evropska zakonodaja.  Prvi standard je bil sprejet že leta 1970, standardi EURO pa so v veljavi od leta 1993, ko je bil sprejet standard EURO I. Kljub temu, da je od sprejetja tega standarda preteklo že več kot 20 let, standarda še vedno ne dosegajo vsa vozila voznega parka. Zadnji standard, EURO VI, je bil sprejet leta 2014. Delež vozil, ki dosegajo posamezen EURO standard je odvisen od tipa oziroma kategorije vozila.

V Sloveniji je bil v letu 2013 največji delež vozil, ki dosegajo standard EURO V pri avtobusih, saj ga je dosegalo 27% vozil, medtem, ko je bil leta 2015 največji delež vozil, ki so dosegala omenjeni standard pri težkih tovornih vozilih (34% vozil). Za večino kategorij vozil je za leto 2015 v primerjavi z letom 2013 značilen porast deleža vozil, ki pripadajo standardu EURO V. Delež avtomobilov na bencinski pogon, ki dosegajo standard EURO V se je tako iz 11% v letu 2013 povečal na 17% v letu 2015, delež avtomobilov na dizelski pogon iz 15 % (leta 2013) na 27% (leta 2015), delež lahkih tovornih vozil na bencinski pogon iz 10% (leta 2013) na 11% (leta 2015) in lahkih tovornih vozil na dizelski pogon iz 19% (leta 2013) na 26% (leta 2015). Za kategorije vozil, kot so mestni avtobusi in težka tovorna vozila, je v primerjavi z ostalimi kategorijami vozil, značilen tudi razmeroma visok delež vozil, ki dosegajo standard EURO VI. Največji delež vozil, ki dosegajo standard EURO VI je bil v letu 2015 pri mestnih avtobusih, saj ga je dosegalo 29% tovrstnih vozil, medtem, ko je omenjen standard med težkimi tovornimi vozili dosegalo le 13% vozil. 1,6% vozil mestnih avtobusov je v letu 2013 dosegalo tudi standard EEV, ki je nadgradnja standarda EURO V. EEV standard je »prostovoljen« in neobvezujoč, namenjen pa je vozilom mestnega potniškega prometa. V Sloveniji je bil v letu 2013 največji delež vozil, ki ne dosegajo niti standarda EURO I pri mopedih, saj ga ni dosegalo kar 31% vozil. Za ostale kategorije vozil je značilen razmeroma nizek delež vozil, ki ne dosegajo standarda EURO I, saj se je le-ta v letu 2015 gibal med okoli 0,9% (pri ostalih avtobusih) in 4,9% (pri težkih tovornih vozilih).  

V Sloveniji so pri osebnih avtomobilih in lahkih tovornih vozilih, vozila na dizelski pogon bolj okolju prijazna kot vozila na bencinski pogon. V splošnem so osebna vozila okolju nekoliko bolj prijazna od lahkih tovornih vozil. Pri osebnih avtomobilih je standard EURO V v letu 2015 dosegalo 27% vozil, pri lahkih tovornih vozilih pa 26%. Standard EURO VI je v istem letu dosegalo 3% osebnih avtomobilov in le 0,9%  lahkih tovornih vozil. Pri osebnih vozilih na bencinski pogon je standard EURO II dosegalo 22% vozil, pri avtomobilih na dizelski pogon pa le 6%. Pri lahkih vozilih na bencinski pogon je standard EURO II dosegalo 14% vozil, pri lahkih tovornih vozilih na dizelski pogon pa 7% vozil. Pri avtomobilih na plin je v letu 2015 večina vozil dosegala standard EURO III (34% vozil), standard EURO II je dosegalo 26%, standard EURO IV pa dobra četrtina (25,3%) vozil. Le manjši delež avtomobilov na plin je dosegalo bodisi starejše ali mlajše standarde. Med njimi jih je še največ dosegalo standard EURO V, in sicer nekaj več kot 5%.

Primerjava s stanjem in ocenami uvajanja novih tehnologij ter doseganjem EURO standardov med različnimi kategorijami vozil v letih 1995, 2005 in 2013 v Sloveniji ter v letih 1995, 2005 in 2011 v državah članicah EEA-30 (države EU-27, Norveška, Švica, Turčija) odraža naslednje značilnosti:

  • Za avtomobile na bencinski pogon je za leto 1995 v Sloveniji v primerjavi z državami članicami EEA-30, značilen razmeroma velik delež vozil, ki dosegajo standard EURO I, saj je bilo le-teh kar 65%, v primerjavi z državami članicami EEA-30, kjer je omenjen standard dosegalo le 30 % avtomobilov na bencinski pogon. Za razliko od avtomobilov na bencinski, pa so avtomobili na dizelski pogon v državah članicah EEA-30, v istem letu, v primerjavi s Slovenijo, standard EURO I dosegali v večjem deležu. Ta je znašal skoraj 37%, v Sloveniji pa le 10%. Uvajanje novih tehnologij ter doseganje EURO standardov med osebnimi avtomobili se je do leta 2011 oziroma do leta 2013, tako v Sloveniji kot tudi v evropskih državah, močno povečalo. Med evropskimi državami je v letu 2011 standard EURO V dosegalo približno 17% avtomobilov na bencinski in 26% avtomobilov na dizelski pogon, močno pa se je zmanjšal delež avtomobilov, ki so dosegali zgolj standard EURO I oziroma »pred EURO standarde«. V Sloveniji je bilo stanje v letu 2013 razmeroma podobno. Standard EURO V je dosegalo sicer nekoliko manj osebnih avtomobilov (t.j. 11% avtomobilov na bencinski in 15% avtomobilov na dizelski pogon), vendar pa je bil delež osebnih avtomobilov, ki so dosegali zgolj »pred EURO standarde« in standard EURO I (posebno pri osebnih avtomobilih na bencinski pogon) občutno manjši kot v evropskih državah leta 2011.
  • Večje razlike pri uvajanju novih tehnologij ter doseganju EURO standardov v letih 1995 in 2011 oziroma 2013, med evropskimi državami in Slovenijo kot pri osebnih avtomobilih, so značilne za lahka tovorna vozila. Leta 1995 je standard EURO I v Sloveniji dosegalo skoraj 27% lahkih tovornih vozil na bencinski in skoraj 22% lahkih tovornih vozil na dizelski pogon, med evropskimi državami pa je bil ta delež precej nižji. Standard EURO I je namreč dosegalo le 2,5% lahkih tovornih vozil na bencinski in 9% lahkih tovornih vozil na dizelski pogon. V letu 2011 je delež lahkih tovornih vozil, ki so dosegali standard EURO V v evropskih državah, močno presegel delež lahkih tovornih vozil, ki so dosegali omenjen standard leta 2013 v Sloveniji. Delež lahkih tovornih vozil na bencinski pogon, ki so dosegali standard EURO V v evropskih državah, je v letu 2011 znašal več kot 27%, v Sloveniji v letu 2013 pa nekaj več kot 10%. Med lahkimi tovornimi vozili na dizelski pogon, ki so dosegali omenjen standard v letu 2011 v evropskih državah in v letu 2013 v Sloveniji, so bile razlike manjše.
  • Uvajanje novih tehnologij ter doseganje EURO standardov v Sloveniji in evropskih državah, je bilo med leti 1995, 2005 in 2011 oziroma 2013, pri težkih tovornih vozilih razmeroma podobno. V letu 1995 je standard EURO I med omenjenimi vozili v Sloveniji dosegalo 11% vozil, v evropskih državah pa le nekaj več kot 11%. Leta 2011 je standard EURO V v evropskih državah dosegalo skoraj 17% težkih tovornih vozil, leta 2013 v Sloveniji pa skoraj 22% tovrstnih vozil. Težka tovorna vozila so glede na obravnavane podatke v Sloveniji okolju nekoliko bolj prijazna kot tovrstna vozila v evropskih državah, saj je leta 2013 večji delež vozil skupno dosegalo standarde EURO IV, EURO III in EURO II v Sloveniji, kot leta 2011 v državah EEA-30.

Glede na obstoječe podatke v letih 1995, 2005 in 2011 oziroma 2013, lahko sklepamo, da je uvajanje novih tehnologij ter doseganje EURO standardov v Sloveniji in v evropskih državah v najmanjši meri prisotno med kategorijami vozil, ki vključujejo mopede in motocikle. Velik delež jih namreč tudi v letu 2011 oziroma v letu 2013, tako v Sloveniji kot v evropskih državah, ni dosegalo niti standarda EURO II, pač pa zlasti starejše standarde. Leta 2011 so v evropskih državah mopedi in motocikli večinoma dosegali standard EURO III ter standard EURO II. Standard EURO III je dosegalo skoraj 45% mopedov in skoraj 39% motociklov, standard EURO II pa 16% mopedov in 19% motociklov. V Sloveniji so tovrstna vozila v letu 2013 dosegala zgolj standarda EURO II in EURO I. Največji delež mopedov je v letu 2013 dosegal standard EURO II, in sicer skoraj 58%, največji delež motociklov pa standard EURO I (skoraj 61%). Pri tem je potrebno izpostaviti tudi, da je bil v omenjenem letu še vedno velik delež tovrstnih vozil, ki so dosegala zgolj »pred EURO standarde«, standardov V in IV pa tovrstna vozila, tako v evropskih državah kot tudi v Sloveniji, niso dosegala.

Pri vsem tem je potrebno upoštevati, da standardi za vozila na bencinski in dizelski pogon niso enaki, prav tako se razlikujejo standardi za osebne avtomobile in tovorna vozila. Da bi ugotovili, kakšen je dejanski vpliv na okolje pri starejših avtomobilih, pa bi potrebovali tudi podatek, koliko je bil avtomobil uporabljen/vožen. Pri večji uporabi vozila je njegov vpliv na okolje namreč večji, pri občasni uporabi pa je njegov vpliv manjši.

Podatki za Slovenijo in druge države:

Cilji so povzeti po: Direktiva 91/441/EEC, Direktiva 94/12/EC, I Direktiva 98/69/EC,  Direktiva  98/69/EC,  715/2007/EC

Izvorna baza podatkov oz. vir:
Ministrstvo za notranje zadeve - Evidenca registriranih vozil – zbirka podatkov

Skrbnik podatkov:
Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ)

  • Ministrstvo za infrastrukturo
  • Directorate-General for Environment (DG ENV)

Datum zajema podatkov za kazalec: avgust 2016

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Ministrstvo za infrastrukturo na podlagi 63. člena Zakona o motornih vozilih vodi računalniško evidenco registriranih motornih in priklopnih vozil, ki vsebuje vse podatke o posameznem vozilu, ki morajo biti navedeni na izdanem prometnem dovoljenju in registraciji, podatke o lastniku vozila ali osebi, na katero je vozilo registrirano, podatke o tehničnih pregledih, obveznem zavarovanju in druge podatke o vozilu, vključno z okoljevarstveno oznako, ki opredeljuje emisijski oziroma t.i. EURO standard vozila. Podatki o deležu vozil, ki pripadajo posameznemu EURO standardu glede na kategorijo in vrsto pogona so za območje Slovenije predstavljeni za leto 1995, 2005, 2013 in 2015 na dan 31.12. Podatki se posodabljajo letno. Podatki za države članice EEA-30 (Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Madžarska, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Velika Britanija (EU-27), Norveška, Švica, Turčija) so predstavljeni za leto 1995, 2005 in 2011.

Metodologija obdelave podatkov: Podatki o deležu vozil, ki pripadajo določenemu EURO standardu so izračunani kot delež vozil v skupnem številu vozil. Podatki o deležu vozil, ki pripadajo določenemu EURO standardu, so prikazani po posameznih kategorijah  vozil (osebni avtomobili na dizelski pogon, osebni  avtomobili na bencinski pogon, osebni avtomobili na plin, lahka tovorna vozila na bencinski pogon, lahka tovorna vozila na dizelski pogon, težka tovorna vozila, avtobusi (mestni avtobusi, ostali avtobusi), mopedi in motocikli).

Informacije o kakovosti z vidika ocenjevanja okoljskih vplivov:

- Prednosti in slabosti kazalca:

Prednosti: Kazalec je usklajen z metodologijo Evropske agencije za okolje, zato so podatki  mednarodno primerljivi.

Slabosti: Podatki pred letom 2001 za Slovenijo niso neposredno primerljivi s podatki po tem letu zaradi spremenjene metodologije zbiranja podatkov.

- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: Podatki veljajo za dokaj točne in zanesljive.
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 1
Relevantnost: 1
Točnost: 2 (podatek ni dovolj natančen za celovito oceno vplivov na okolje)
Časovna primerljivost: 2 (prelom podatkov leta 2001)
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura

- EEA, 2016. TERM 034 – Proportion of vehicle fleet meeting certain emission standards. Indicator fact sheet. European Environment Agency

avgust 2016
Aljaž Plevnik, Urbanistični inštitut RS