[PR12]
Starost voznega parka
Objave: [ 2016 2014 2013 2011 2009 2007 ]

Kazalec prikazuje povprečno starost registriranih osebnih avtomobilov za obdobje od 1992 do 2014 ter njihovo starostno sestavo (delež registriranih osebnih avtomobilov za posamezno starostno obdobje) za obdobje od 1992 do 2015 v Sloveniji. Prikazan je delež osebnih avtomobilov po starosti za izbrane evropske države v letu 2012. Kazalec prikazuje tudi starostno sestavo (delež registriranih vozil za posamezno starostno obdobje) tovornih motornih vozil in avtobusov za obdobje od 1992 do 2015 ter starostno sestavo koles z motorjem in motornih koles za obdobje 2002 do 2015 v Sloveniji.

Okoljski in varnostni standardi vozil se nenehno izboljšujejo, zato novejša vozila v povprečju manj onesnažujejo okolje, so manj hrupna, porabijo manj goriva in bolj varna. Kazalec povprečne starosti osebnih avtomobilov ter starostne sestave ostalih vozil tako posredno izraža njihovo okoljsko učinkovitost.

Slika PR12-1: Povprečna starost osebnih avtomobilov v Sloveniji v obdobju 1992-2014

Vir: Ministrstvo za notranje zadeve, Evidenca registriranih vozil – zbirka podatkov, 2006; Statistični urad RS, Povprečna starost osebnih avtomobilov, 2015.


*Opomba k preglednici PR12-1: prelom v podatkovnem nizu, za razlago glej metodologijo



Slika PR12-2: Delež osebnih avtomobilov glede na starost v Sloveniji v obdobju 1992-2015

Vir: Statistični urad RS, Cestna vozila konec leta (31.12.) glede na vrsto vozila in starost, 2015

*Opomba k preglednici PR12-2: prelom v seriji podatkov, glej metodologijo


Slika PR12-3: Delež tovornih vozil glede na starost, 1992- 2015

Vir:

Statistični urad RS, Cestna vozila konec leta (31.12.) glede na vrsto vozila in starost, 2015.
*Opomba k preglednici PR12-3: prelom v podatkovnem nizu, za razlago glej metodologijo



Slika PR12-4: Delež avtobusov glede na starost, Slovenija, 1992-2015

Vir: Statistični urad RS, Cestna vozila konec leta (31.12.) glede na vrsto vozila in starost, 2015.
*Opomba k preglednici PR12-3: prelom v podatkovnem nizu, za razlago glej metodologijo



Slika PR12-5: Delež koles z motorjem in motornih koles glede na starost, Slovenija, 2002-2015

Vir: Statistični urad RS, Cestna vozila konec leta (31.12.) glede na vrsto vozila in starost, 2015.
*Opomba k preglednici PR12-3: prelom v podatkovnem nizu, za razlago glej metodologijo



Slika PR12-6: Delež osebnih avtomobilov glede na starost, izbrane države EU-27, 2012

Vir: EUROSTAT, Passenger cars by age, 2015.


Ciljna vrednost za povprečno starost voznega parka ni določena. Cilji, povezani z voznim parkom, se tako večinoma navezujejo zlasti na njegovo sestavo. Z okoljskega vidika je predvsem pomembno, da se zamenjajo stara vozila z novimi, tehnološko naprednejšimi in okolju prijaznejšimi. S tem namenom je EU uvedla zakonodajni okvir, ki določa zgornje mejne vrednosti izpustov iz izpušnih cevi vozil (izpusti na viru). S tem so bili uvedeni EURO standardi, ki so v zadnjem desetletju močno vplivali na zmanjšanje negativnih vplivov prometa na okolje, zlasti z vidika izpustov iz vozil. V okviru Direktive 2000/53/EC (ELV direktiva) Evropskega parlamenta in Sveta je deloma urejeno tudi področje ravnanja z izrabljenimi vozili. Poleg spodbud, namenjenih omejevanju uporabe (težkih) kovin v avtomobilski industriji, omenjena direktiva določa, da naj bi države članice EU do leta 2015 povečale delež recikliranih in ponovno uporabljenih ter predelanih izrabljenih vozil na 95 %.

Povprečna starost voznega parka je posredni kazalec uspešnosti doseganja okoljevarstvenih ciljev ter preprečevanja negativnih okoljskih vplivov cestnega prometa (EEA, 2016). Starejši vozni park ustvarja več izpustov kakor mlajši, toda njegova hitrejša zamenjava ima pomanjkljivost v povečani porabi energije in surovin za izdelavo, odstranitev in reciklažo vozil. Evropska agencija za okolje opozarja, da podatek o povprečni starosti voznega parka ne zadošča za njegovo celovito okoljsko presojo. Za dodatno razumevanje pojava bi bil potreben vsaj še podatek o povprečnem letnem številu prevoženih kilometrov vozil oziroma o njihovi uporabi, o povprečni življenjski dobi vozil (EEA, 2016) ter o doseganju standardov glede izpustov onesnaževal iz posameznih kategorij vozil.

Povprečna starost osebnih avtomobilov se je v EU zmanjšala iz 8,8 let v letu 1995 na 8,2 let v letu 2009 ter na 7,4 let v letu 2014, kar je 8 % več kot leta 2000, ko je povprečna starost osebnih avtomobilov znašala 6,8 let. Ker se vozniki v EU kasneje odločajo za menjavo starejšega in nakup novega osebnega avtomobila, se slednje odraža tudi v povprečni starosti voznega parka v EU. Tu  se namreč delež osebnih avtomobilov, starejših od 10 let, stalno povečuje (EEA, 2016).

Povprečna starost osebnih avtomobilov v EU-27 (podatki za Hrvaško niso vključeni) se zelo razlikuje med državami. Najvišja je na Slovaškem, kjer je le-ta znašala 11,3 leta (podatek za leto 2012). Starejši voznik park ima tudi Estonija, kjer je leta 2012 povprečna starost znašala 11 let. Nekoliko mlajši je vozni park v Španiji (povprečna starost 9,86 let) in na Finskem (povprečna starost 9,69 let). Med mlajšimi je vozni park na Poljskem (povprečna starost 5,75 let), v Veliki Britaniji (povprečna starost 5,76 let) in v Belgiji (povprečna starost 6,14 let). Največ vozil, starejših od 10 let, je bilo v letu 2012 registriranih v Latviji (71,7 %) in na Poljskem (70,7 %), največ vozil, mlajših od 2 leti, pa v Avstriji (20,1 %) in na Irskem (18,7 %). Osebni avtomobili na dizelski pogon imajo v povprečju nižjo povprečno starost v primerjavi z osebnimi avtomobili na bencinski pogon, saj se trg z avtomobili na dizelski pogon nenehno širi. Vsako leto je v EU registriranih več avtomobilov na dizelski kot na bencinski pogon (EEA, 2016). V nekaterih članicah EU se povprečna starost osebnih vozil znižuje zaradi pospešenega izločanja starih vozil iz uporabe, politike spodbujanja zamenjave starih vozil z novimi, finančnih spodbud ter obveznih tehničnih pregledov vozil, ki vključujejo servisna in vzdrževalna dela (EEA, 2016).

V Sloveniji se je povprečna starost osebnih avtomobilov od leta 1998 (6,9 leta) do leta 2014 (9,4 let) povečala za 2,5 leta; spremenila pa se je tudi starostna sestava osebnih avtomobilov: v letu 2015 se je delež avtomobilov, starih 12 let ali več, v primerjavi z letom 2001 več kot  podvojil, delež avtomobilov, starih manj kot tri leta, pa zmanjšal skoraj za polovico. V enaki primerjavi je zanimiv tudi podatek, da je bilo leta 2015 med v Sloveniji prvič registriranimi osebnimi avtomobili 66,6 % novih vozil, leta 2011 pa jih je bilo kar 86,9 % (SURS, 2015). To pomeni, da se nove tehnologije uvajajo počasneje in da je vozni park večinoma okolju manj prijazen.

Za razliko od povprečne starosti osebnih avtomobilov, se je povprečna starost ostalih vozil v EU v obdobju 2000-2014 povečala. Povprečna starost lahkih gospodarskih vozil in težjih tovornih vozil v EU se je v obdobju 2000 do 2014 povečala iz 6,6 na 8,5 let pri lahkih gospodarskih vozilih in iz 7,5 na 8,1 let pri težjih tovornih vozilih. Prav tako se je v tem obdobju povečala povprečna starost dvokolesnikov in avtobusov. Leta 2000 je povprečna starost dvokolesnikov znašala 8,9 let, leta 2014 pa 9 let. Še nekoliko bolj se je povečala povprečna starost avtobusov, saj je le-ta leta 2000 znašala 8,7 let, leta 2014 pa že 9,4 leta (EEA, 2016).

Tovrsten trend je v zadnjih letih (posebno od leta 2009 dalje) podoben tudi v Sloveniji, saj narašča delež tovornih motornih vozil, delež koles z motorjem in motornih koles, starejših od 12 let, medtem, ko je rast tovrstnih vozil, mlajših od treh let, upočasnjena ali celo negativna. Delež koles z motorjem in motornih koles, mlajših od treh let, od leta 2010 upada. V enakem obdobju je delež tovornih motornih vozil, mlajših od treh let, bolj ali manj enakomeren. Delež tovornih motornih vozil, starih do treh let, se je v letu 2015 v primerjavi z letom 2014 sicer nekoliko povečal (iz 16,5 % v letu 2014, na 18,4 % v letu 2015). Za razliko od tovornih motornih vozil in motornih koles ter koles z motorjem, mlajših od treh let, je za avtobuse v zadnjem obdobju (zlasti od leta 2012) značilen trend naraščanja. V letu 2012 je delež avtobusov, mlajših od treh let, znašal 15,3 %, v letu 2015 pa se je le-ta povečal na 19,2 %, medtem, ko je, v enakem obdobju ostal delež avtobusov, starejših od 12 let, razmeroma enakomeren in se giblje od 30,7 % do 31,8 %. Povečevanje deleža avtobusov, mlajših od treh let, in enakomerna rast avtobusov, starejših od 12 let, nakazuje pomlajanje voznega parka avtobusov.

Ukrepi, ki jih države uvajajo za pomlajevanje voznega parka, so finančne spodbude za njegovo obnovo oziroma za izločanje starih in izrabljenih vozil iz prometa, sistemi ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili, ter obvezni periodični tehnični pregledi (EEA, 2016).

V državah EU je bilo vpeljanih že nekaj sistemov spodbud za obnovo voznega parka, a še vedno ni skupne tovrstne politike na ravni EU. Spodbude lahko vključujejo denarno nadomestilo za opustitev uporabe starega vozila brez obveznega nakupa novega ali pa nadomestilo za zamenjavo z novim vozilom oziroma takim, ki manj obremenjuje okolje. Obstajajo tudi nekateri administrativni ukrepi brez neposrednih finančnih posledic, a s posrednim vplivom na odločitev o zamenjavi starega vozila. V Sloveniji še ni bilo tovrstnih državnih spodbud, so jih pa vključevali v prodajne akcije nekateri proizvajalci. Ti ukrepi vplivajo na okolje dvoplastno: pozitivno, z zmanjšanjem obremenitve okolja in zdravja ljudi zaradi obnove voznega parka z novejšimi, tehnološko naprednejšimi in čistejšimi vozili, ter negativno zaradi skrajšanja življenjske dobe vozil, kar poveča porabo energije in surovin za izdelavo novih in razgradnjo starih vozil. Okoljsko pomembni del obnove voznega parka je sistem ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili, ki je obvezen za vse države članice Evropske unije na podlagi direktive o izrabljenih vozilih, sprejete 18. septembra 2000 (št. 2000/53/ES). Njen cilj je zaščititi okolje s preprečitvijo onesnaževanja z izrabljenimi motornimi vozili ter pospeševanjem in podporo zbiranju, ponovni uporabi in predelavi sestavnih delov vozila. Ciljni delež 85 % ponovne uporabe in predelave izrabljenih motornih vozil, ki so ga države članice EU morale doseči do leta 2006, je v letu 2008 dosegla le nekaj več kot polovica držav članic EU. Ciljni delež ponovne uporabe in predelave za leto 2015 znaša 95 %. Slovenija je uredila to področje leta 2003 z Uredbo o načinu, predmetu in pogojih opravljanja gospodarske javne službe ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili (Ur. l. RS, št. 18/03 in spremembe), ki jo je leta 2011 nadomestila nova Uredba o izrabljenih vozilih (Ur.l. RS, št. 32/11, 45/11 in 26/12).

Redni tehnični pregledi imajo velik pomen za zmanjševanje okoljskih vplivov vozil in za pravočasno odstranitev neprimernih vozil iz prometa. Pravilno vzdrževana vozila lahko dosežejo visoko starost, če njihov okoljski vpliv ni bistveno večji od novejših tehnologij, ki so večinoma povezane s t.i. EURO standardi (omejitvami glede emisijske stopnje vozil)(EEA, 2016). Obvezni periodični tehnični pregledi so v Sloveniji dolgoletna praksa, ki je od 1. decembra 2003 izpopolnjena z meritvami izpustov izpušnih plinov. S tem ukrepom naj bi neposredno zmanjšali izpuste toplogrednih plinov, saj avtomobili ne smejo preseči homologiranih vrednosti teh izpustov. Ukrep vpliva tudi na boljše vzdrževanje vozil, kar dodatno pripomore k zmanjšanju izpustov.

Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po: Direktiva 91/441/EEC, Direktiva 94/12/EC, I Direktiva 98/69/EC,  Direktiva  98/69/EC,  715/2007/EC, Direktiva 2000/53/EC
Izvorna baza podatkov oz. vir:
Ministrstvo za notranje zadeve:
- Evidenca registriranih vozil – zbirka podatkov
Statistični urad RS:
- SI-STAT podatkovni portal > Ekonomsko področje > Transport > Transport po panogah > Nekateri kazalniki transporta, Slovenija, letno > Povprečna starost osebnih avtomobilov
- SI-STAT podatkovni portal > Ekonomsko področje > Transport > Registrirana cestna vozila > Cestna vozila konec leta (31.12.) glede na vrsto vozila in starost, Slovenija, letno

Skrbnik podatkov:
- Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ)
- Statistični urad RS (SURS)
Datum zajema podatkov za kazalec: julij 2016
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki o starosti registriranih osebnih avtomobilov in njihove starostne sestave ter starostne sestave tovornih motornih vozil in avtobusov so predstavljeni za obdobje 1992-2015, podatki starostne sestave koles z motorjem in motornih koles pa za obdobje 2002-2015.

Kazalec do leta 2000 prikazuje podatke o povprečni starosti ter številu osebnih avtomobilov glede na starost, kot so bili izračunani iz Evidence registriranih vozil Ministrstva za notranje zadeve. Od leta 2001 dalje za te preračune skrbi Statistični urad RS in podatke letno objavlja na svojih spletnih straneh. Statistični urad RS prejema podatke o mesečnih stanjih iz statistične podatkovne baze MRVL-STAT (Matičen register vozil in listin). Podatki odražajo stanje podatkovne baze v trenutku obdelave (praviloma ponoči na zadnji dan v mesecu). V kazalcu se upošteva število osebnih avtomobilov, registriranih v Sloveniji. Specialni osebni avtomobili niso vključeni.

Metodologija obdelave podatkov: Povprečna starost ter število registriranih osebnih avtomobilov glede na starost sta izračunani od meseca in leta njihove prve registracije do konca opazovanega obdobja.
Informacije o kakovosti z vidika ocenjevanja okoljskih vplivov:
- Prednosti in slabosti kazalca:
Prednosti: Kazalec je usklajen z metodologijo Evropske agencije za okolje, zato je mogoča primerljivost med državami EU.  
Slabosti: Podatki pred letom 2001 niso neposredno primerljivi s podatki po tem letu zaradi spremenjene metodologije zbiranja podatkov. Podatek o povprečni starosti voznega parka ne zadošča za celovito okoljsko presojo kazalca, saj bi bil za dodatno razumevanje pojava potreben vsaj še podatek o povprečni življenjski dobi vozil.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: Podatki veljajo za dokaj točne in zanesljive.
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 1
Relevantnost: 1
Točnost: 2 (podatek ni dovolj natančen za celovito oceno vplivov na okolje)
Časovna primerljivost: 2 (prelom podatkovnega niza leta 2001)
Prostorska primerljivost: 1

Podatki za druge države

Izvorna baza podatkov oz. vir: EUROSTAT > Data  >  Data > Database > Transport > Road transport > Road transport equipement - Stock of vehicles (road_eqs) > Passenger cars, by age (road_eqs_carage)
Skrbnik podatkov: EUROSTAT
Datum zajema podatkov za kazalec: julij 2016
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so na voljo od leta 1990 naprej. Podatki so zbrani na podlagi Skupnega vprašalnika za statistiko transporta, ki ga je EUROSTAT pripravil za sodelujoče države.
Metodologija obdelave podatkov: Predstavljeni so deleži avtomobilov v posameznih državah EU-27 glede na starost. Na sliki PR12-3 so prikazane le tiste države, za katere so na voljo podatki za leto 2012.
Informacije o kakovosti kazalca z vidika ocenjevanja okoljskih vplivov:
- Prednosti in slabosti kazalca: Vse države pošiljajo podatke po istem obrazcu, zato so le-ti mednarodno primerljivi.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki se nanašajo na daljši časovni niz.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 2
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 2 (na voljo niso podatki za vse države)

Drugi viri in literatura

Kazalec je bil osvežen julija 2016.
Aljaž Plevnik, Urbanistični inštitut RS