[PS07]
Ekstremni vremenski dogodki
Objave: [ 2016 2014 2013 2010 2009 2008 ]

Kazalec podaja letne ekstreme: najnižje in najvišje temperature zraka, število dni s temperaturo nad in pod izbranim pragom ter največjo debelino snežne odeje za šest krajev po Sloveniji.

Po Evropski agenciji za okolje smo povzeli predvidene spremembe v številu dni s sneženjem in predvidene spremembe v obilnih padavinah pozimi in poleti.

Slika PS7-1: Absolutna najvišja in absolutna najnižja temperatura, Slovenija, 1961-2015

Vir: Arhiv meteoroloških podatkov ARSO, Agencija RS za okolje, 2016


Slika PS7-2: Število dni z najvišjo temperaturo vsaj 30°C, Slovenija, 1961-2015

Vir: Arhiv meteoroloških podatkov ARSO, Agencija RS za okolje, 2016


Slika PS7-3: Število dni z najvišjo temperaturo pod lediščem, Slovenija, 1961-2015

Vir: Arhiv meteoroloških podatkov ARSO, Agencija RS za okolje, 2016


Slika PS7-4: Najvišja debelina snežne odeje, Slovenija, 1961-2015

Vir: Arhiv meteoroloških podatkov ARSO, Agencija RS za okolje, 2016


Slika PS7-5: Predvidene spremembe v letnem številu dni s sneženjem, Evropa

Vir: Evropska agencija za okolje, Indikatorji, Snežna odeja, 2016


Opomba:Na sliki so prikazane predvidene spremembe v številu dni s sneženjem med obdobjema 1971–2000 in 2041–2070, levo za sneženje nad 1 cm, desno za sneženje nad 10 cm. Za Slovenijo je pričakovano zmanjšanje števila dni s sneženjem vsaj 1 cm od 1 do 5 dni, ponekod tudi do 10 dni. Za obilnejše sneženje, ki presega dnevno 10 cm, v pretežnem delu države ni pričakovati bistvene spremembe.



Slika PS7-6: Predvidene spremembe v obilnih padavinah pozimi in poleti, Evropa

Vir: Evropska agencija za okolje, Indikatorji, Obilne padavine, 2016

Opomba:Na sliki so v % prikazane spremembe med obdobji 1971–2000 in 2071–2100 za obilne padavine po neugoden scenariju naraščanja toplogrednih plinov. Levo so spremembe v zimskih, desno pa spremembe v poletnih obilnih padavinah. Poleti slika kaže na manjše povečanje na severovzhodu Slovenije, pozimi pa v vsej državi na pomembno povečanje.



Spremljanje, analiziranje, strokovne podlage za zmanjšanje ogroženosti in občutljivosti zaradi ekstremnih vremenskih dogodkov ter vključevanje prilagoditvenih mehanizmov v razvojne načrte.

V tem stoletju opažamo čedalje več nevarnih vremenskih pojavov in sprememb v podnebju, ki imajo pogosto katastrofalne posledice (Svetovna meteorološka organizacija, The global climate 2001–2010, 2013). Ne samo večja pogostost ekstremnih pojavov, ampak tudi sodoben način življenja in nepremišljeni posegi v okolje botrujejo vse večji škodi, ki jo taki pojavi povzročajo.

Beležimo vedno več odstopanj od običajnih podnebnih razmer, kot smo jih imeli v primerjalnem obdobju 1961–1990.  Suše in poplave zaradi obilnih padavin postajajo vse pogostejše, močni nalivi in neurja z močnimi sunki vetra se v večjem ali manjšem obsegu zgodijo vsako leto, vročinski valovi so pogostejši in izrazitejši.  

V obdobju 1961–2015 je opažen trend naraščanja absolutne maksimalne temperature ter absolutne minimalne temperature, kar kaže na segrevanje podnebja. Bolj izrazita je tendenca naraščanja pri absolutni letni minimalni temperaturi, manj izrazita pa pri absolutni maksimalni temperaturi zraka. V tem stoletju opažamo precej večjo pogostost zelo vročih dni, ko temperatura doseže ali preseže 35 ºC. Poleti 2013 je bila na večjem številu postaj izmerjena najvišja temperatura doslej, izenačen pa je bil tudi slovenski temperaturni rekord. Niz podatkov za Letališče Portorož je prekratek, da bi pokazal značilnosti trenda in bi ga lahko primerjali z ostalimi merilnimi mesti.

Temperaturno opazno izstopa poletje 2003, ki je bilo izjemno po trajanju in intenziteti vročine. Takrat je bilo rekordno veliko vročih dni. Nobeno poletje v dolgoletnem nizu podatkov, ki v naših krajih obsega dobro stoletje in pol, se ne more primerjati s poletjem 2003. Trend števila vročih dni je pozitiven, števila ledenih dni pa padajoč.

Vpliv naravne spremenljivosti je večji od dolgoletnega trenda, zato so razlike iz leta v leto velike, trend pa na prvi pogled manj očiten. Po predvidenem razvoju globalnega podnebja bodo tako vroča, kakor je bilo poletje 2003, povprečna poletja v sredi tega stoletja.

Podatki o največji debelini snežne odeje po nižinah kažejo tendenco upadanja, v visokogorju je spremenljivost iz leta v leto velika. Prav tako ne moremo sklepati, da pomanjkanje snega po nižinah pomeni tudi skromno snežno odejo v visokogorju. V visokogorju je bilo leto 2001 rekordno po debelini snežne odeje, po nižinah pa je bila zima 2000/2001 običajna. Izjemno obilna je bila snežna odeja v zahodnih Julijcih v zadnjih dveh mesecih leta 2008. Kljub temu gre pričakovati, da bo v prihodnje snežna odeja skromnejša tako po nižinah kot tudi v gorah. Decembra leta 2015 se je prvič zgodilo, da so bila tla na Kredarici večino meseca kopna. Po nižinah je opazen trend upadanja snežne odeje v spomladanskih mesecih. Največ škode rastlinju povzroči pozno sneženje.

V Evropi gre v prihodnjih desetletjih pričakovati spremembe v snežnem pokrovu, kar bo vplivalo na albedo površine tal, vodne zaloge, rastlinstvo in živalstvo, ekološko stanje, kmetijstvo, gozdarstvo, turizem, zimske športe, promet in proizvodnjo energije.

Še veliko bolj kakor temperatura so spremenljive padavine (Svetovna meteorološka organizacija 2013). Padavinski režim se spreminja, kar vpliva tudi na pogostost dni s padavinami nad izbranimi pragovi. Regionalne razlike so lahko posledica različnega padavinskega režima. Poleg sprememb v letni skali so še pomembnejše spremembe v pogostosti in intenziteti po posameznih letnih časih.

Vsako leto nas prizadene več neurij z močnim vetrom, nalivi in tudi toča. Lokalno se pojavljajo tudi zelo intenzivne padavine v trajanju nekaj ur ali dan, morda dva, ki lahko povzročijo plazenje terena in lokalne poplave. Skoraj vsako leto imamo kakšno epizodo močnega vetra, ki odkriva strehe in lomi drevesa. Katastrofalne suše in poplave postajajo vse pogostejše, včasih nas prizadenejo tudi v zaporednih letih. Pretirana moča in suša se lahko pojavita v istem letu.

Urad za meteorologijo že vrsto let objavlja opise izrednih vremenskih dogodkov na spletni strani Izredni dogodki (ARSO, 2016). Opisi vsebujejo podrobno analizo vremenskega stanja, ki je privedlo do izrednega dogodka, primerjavo izmerjenih vrednosti z arhivskimi in oceno povratne dobe za izmerjene vrednosti.

Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po: Zakon o meteorološki dejavnosti (Uradni list RS, št. 49/06)
Izvorna baza podatkov oz. vir: Arhiv meteoroloških podatkov ARSO

Skrbnik podatkov: Urad za meteorologijo Agencije RS za okolje
Datum zajema podatkov za kazalec: 10. 4. 2016
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so predstavljeni za obdobje 1961–2015. Osnova za izdelavo vremenskih napovedi in podnebnih analiz so kakovostni podatki. V ta namen na Agenciji RS za okolje vzdržujemo mrežo meteoroloških postaj. Najpopolnejši nabor opazovanj in meritev imajo meteorološke postaje, ki so namenjene izdelavi napovedi in sprotnemu obveščanju javnosti, njihove podatke posredujemo tudi v mednarodno izmenjavo. Vremenske pa tudi podnebne razmere se v tako razgibanem površju, kot je slovensko, opazno spreminjajo že na razmeroma kratkih razdaljah.

Za prikaz razmer smo izbrali nekaj značilnih merilnih mest. Kredarica je reprezentativna za podnebne razmere v visokogorju; Rateče je merilna postaja, kjer so razmere v okolici merilnega mesta že več desetletij nespremenjene, poleg tega pa predstavlja razmere v dolinskem svetu severne Slovenije. Murska Sobota opisuje razmere v ravninskem svetu severovzhodne Slovenije, kjer je podnebna celinska nota v državi najbolj izražena. Novo mesto je značilen predstavnik podnebnih razmer na Dolenjskem. V predzadnji vrstici preglednic so dani podatki za Ljubljano, kjer se je okolica merilnega mesta v zadnjih desetletjih močno spreminjala; podatki so kljub temu reprezentativni za podnebne razmere v naši prestolnici, zavedati pa se moramo, da niso primerni za opis spreminjanja podnebnih razmer na širšem območju ali za ocenjevanje globalnih podnebnih sprememb. V zadnji vrstici so podatki z letališča v Slovenskem Primorju, podani pa so le za obdobje, v katerem meritve potekajo na sedanji lokaciji.
Metodologija obdelave podatkov: Predstavljeni so rezultati meritev in opazovanj v °C (absolutna najvišja in najnižja temperatura), cm (debelina snežne odeje) in kot število dni z najvišjo temperaturo vsaj 30 °C oziroma z najvišjo temperaturo pod lediščem.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Zbrani podatki morajo biti pravilno ovrednoteni, preverjeni, z zagotovljeno kakovostjo, poznati moramo tudi okolje merilnega mesta, način merjenja, vrsto instrumenta ter njegovo natančnost. Natančnost meritev in kakovost podatkov ustreza priporočilom Svetovne meteorološke organizacije
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije so na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Podatki za Evropo

Cilji so povzeti po: Strategiji EU za prilagajanje podnebnim spremembam. Ocena globalnih trendov in razmer v Evropi je povzeta po Svetovni meteorološki organizaciji.
Izvorna baza podatkov oz. vir: An EU Strategy on adaptation to climate change, Evropska agencija za okolje in Arhiv meteoroloških podatkov ARSO

Skrbnik podatkov: Evropska agencija za okolje
Datum zajema podatkov za kazalec: 10. april 2016
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so zajeti iz indikatorjev Evropske agencije za okolje in se osvežujejo vsakih nekaj let.

Metodologija obdelave podatkov: deskriptivni indikatorji.
Informacije o kakovosti:
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije so na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1


Drugi viri in literatura

<
10. junij 2016
Tanja Cegnar, Agencija RS za okolje