[KM13]
Izpusti amoniaka v kmetijstvu
Objave: [ 2015 2011 2009 2008 ]
Kazalec prikazuje izpuste amoniaka v kmetijstvu. Prikazani so glavni viri izpustov in spremembe le-teh med letoma 1990 in 2014 skupaj in po posameznih virih.
Slika KM13-1: Prispevek kmetijstva k skupnim izpustom amonijaka v Sloveniji, 2013

Vir: Agencija RS za okolje, 2015; Kmetijski inštitut Slovenije, 2015.


Slika KM13-2: Vrste izpustov amonijaka v slovenskem kmetijstvu, 2014

Vir: Kmetijski inštitut Slovenije, 2015.


Slika KM13-3: Zmanjšanje izpustov amonijaka po virih, Slovenija, 1990, 2005 in 2014

Vir: Kmetijski inštitut Slovenije, 2015.


Slika KM13-4: Zmanjšanje letnih izpustov amonijaka, EU-28, 1990 -2013

Vir: Evropska agencija za okolje, 2015; Kmetijski inštitut Slovenije, 2015.


  • ohranjanje letnih izpustov NH3 pod vrednostjo 20 tisoč ton,
  • zmanjšanje izpustov do leta 2020 za 1 % glede na leto 2005 (cilj iz dopolnjenega Protokola o zmanjševanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona z dne 4. maja 2012, ki še ni v veljavi).

Amonijak škoduje zdravju ljudi in okolju. Je predhodnik drobnih prašnih delcev, ki povzročajo bolezni dihal ter bolezni srca in ožilja. Prispeva tudi h kislemu dežju in zakisovanju prsti. Z amonijakom se odlaga dušik v naravne ekosisteme in jih spreminja (evtrofikacija). V velikih koncentracijah tudi neposredno škoduje zdravju in počutju ljudi in domačih živali ter je neposredno škodljiv rastlinam. Izpusti amonijaka povzročajo tudi gospodarsko škodo, saj gre za izgube rastlinam dostopnega dušika.

Kmetijstvo prispeva veliko večino vseh izpustov amonijaka. Največ amonijaka se sprosti pri gnojenju z živinskimi gnojili, sledijo izpusti iz hlevov in na paši, izpusti med skladiščenjem živinskih gnojil in izpusti zaradi gnojenja z mineralnimi gnojili. Veliki izpusti pri gnojenju so med drugim tudi posledica dejstva, da skorajda ne uporabljamo strojev za pasovno porazdeljevanje ali zadelovanje gnojevke v tla. Pri gnojenju s temi stroji so izpusti precej manjši kot pri splošno razširjenem pršenju gnojevke. Vključujoč izpuste pri gnojenju z živinskimi gnojili, prispeva od kmetijskih panog največ amonijaka govedoreja (64,3 %), sledi pa ji prašičereja (10,3 %).

Letni izpusti amonijaka so se v kmetijstvu od leta 1990 do leta 2014 zmanjšali od 21.606 na 17.304 ton ali za 19,9 %. Zmanjšanje izpustov je značilno tudi za obdobje po letu 2005 (- 7,3 %), ki je izhodiščno leto za bodoče zaveze Slovenije na tem področju. Zmanjšanje je na ravni povprečja držav EU 28. V absolutnem smislu sta k zmanjšanju izpustov največ prispevala perutninarstvo in prašičereja, saj se je število perutnine in prašičev v obravnavanem obdobju precej zmanjšalo. Tudi v govedoreji, kot najpomembnejšem posamičnem viru, so se izpusti zmanjšali. Zmanjšanje pripisujemo zmanjšanju črede, s tem da zmanjšanje izpustov ni v celoti sledilo spremembam števila živali. K temu je prispevalo povečanje intenzivnosti reje, za katero je značilno večje izločanje dušika, s tem pa se povečajo tudi izpusti amonijaka. Veliko relativno povečanje izpustov pri konjih in drobnici je v absolutnem smislu nepomembno, saj ti izpusti kljub povečanju predstavljajo le 4,2 % vseh izpustov v kmetijstvu. Kljub zmanjšanju porabe dušika iz mineralnih gnojil so se izpusti zaradi gnojenja z mineralnimi gnojili povečali. K temu je prispevala povečana uporaba sečnine, za katero so značilni večji izpusti kot za druga mineralna gnojila.

K zmanjšanju izpustov amonijaka prispevajo nekateri predpisi, ki so namenjeni varovanju voda. Predvsem gre za Uredbo o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov, ki določa največjo dovoljeno obremenitev kmetijske zemlje z živino in omejuje rabo dušikovih gnojil na kmetijskih zemljiščih. K zmanjšanju izpustov prispevajo tudi kmetijsko-okoljska-podnebna plačila Programa razvoja podeželja. Za prejemnike teh plačil veljajo za obremenitev kmetijske zemlje z živino strožja merila, kot jih predpisuje zakonodaja. Z letom 2015 so bila prvič uvedene finančne spodbude za izvajanje gnojenja z majhnimi izpusti v zrak. Na travnikih gre za porazdeljevanje gnojevke v pasovih, na njivah pa za vbrizgavanje ali zadelovanje v tla. 

Podatki za Slovenijo:

Cilji so povzeti po: Protokolu o zmanjševanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona (Göteborški protokol h Konvenciji o onesnaževanju zraka na velike razdalje- podpisan decembra 1999, ratificiran aprila 2004), Direktivi o nacionalnih zgornjih mejah emisij za nekatera onesnaževala v zraku (2001/81/ES) - NEC direktiva oz. Uredbi o nacionalnih zgornjih mejah emisij onesnaževal zunanjega zraka (Ur.l. RS, št. 24/05, 92/07) in dopolnjenem Protokolu o zmanjševanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona h Konvenciji o onesnaževanju zraka na velike razdalje (dopolnitev 4. maja 2012), ki pa še ni v veljavi.
Izvorna baza podatkov oz. vir: Državne emisijske evidence. Evidence o izpustih amonijaka za namene poročanja Konvenciji o onesnaževanju zraka na velike razdalje (LRTAP Convention – Long-range Transboundary Air Pollution Convention) pripravlja Kmetijski inštitut Slovenije, vodi pa Agencija Republike Slovenije za okolje.
Skrbniki podatkov: Kmetijski inštitut Slovenije, kontaktna oseba: Jože Verbič; Agencija Republike Slovenije za okolje, kontaktna oseba: Bojan Rode
Datum zajema podatkov za kazalec: 25. november, 2015
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatke o izpustih amonijaka se pripravi enkrat letno. Ker je mogoče izpuste v kmetijstvu oceniti šele po objavi podatkov o številu živali, porabi mineralnih gnojil in fizičnemu obsegu kmetijske pridelave in prireje (Statistični urad RS), so na voljo podatki za slabo leto nazaj (npr. koncem leta 2015 za leto 2014).
Metodologija obravnavanja podatkov: Ocene izpustov amonijaka v kmetijstvu se izdelujejo na podlagi EMEP/EEA (2013) metodike ob upoštevanju posebnosti slovenskega kmetijstva. Podlaga za ocene so podatki o obsegu reje živine, porabe mineralnih gnojil (SURS) in porabe blata čistilnih naprav (ARSO). Pri določitvi emisijskih faktorjev so upoštevane številne strokovne ocene o krmljenju živali, načinih uhlevitve, načinih zbiranja in skladiščenja živinskih gnojil ter o praksi gnojenja z živinskimi gnojili. Za ocene izločanja dušika pri kravah molznicah se upoštevana tudi intenzivnost reje (mlečnost molznic). Metodika je primerljiva z metodiko, ki jo uporabljajo v večini evropskih držav.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca (z vidika podatkov!): Najšibkejši člen pri ocenjevanju izpustov amonijaka je pomanjkanje zanesljivih kvantitativnih podatkov o načinih kmetovanja.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost (z vidika podatkov!): Podatki so relevantni, saj zajemajo vse glavne vire emisij. Metodika je robustna, rezultati se hitro odzivajo na spremembe v obsegu in načinih kmetijske pridelave in reje živali. Negotovost je razmeroma majhna.
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (za scenarije/projekcije): Projekcije so izdelane do leta 2030. Negotovost za projekcije je velika.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Podatki za druge države:

Izvorna baza podatkov oz. vir: European Union emission inventory report 1990–2013 under the UNECE Convention on Long-range Transboundary Air Pollution (LRTAP)
Skrbnik podatkov: Evropska okoljska agencija, Air pollutant emissions data viewer (LRTAP Convention)
Datum zajema podatkov za kazalec: 25. november, 2015
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki se zbirajo enkrat letno iz nacionalnih poročil Konvenciji o onesnaževanju zraka na velike razdalje. Formalnega nadzora nad zagotavljanjem kakovosti podatkov v evidencah EU ni. H kakovosti podatkov prispevajo največ preverjanja, ki jih za poročila posameznih držav izvaja  EEA, ETC/ACC (European Environment Agency, European Topic Centre on Air and Climate Change).
Metodologija obravnavanja podatkov: Za ocene izpustov amonijaka v državah EU je priporočena metodika EMEP/EEA.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca (z vidika podatkov): Prednost kazalca je, da temelji na uradnih poročilih držav članic EU, da je splošna metoda ocenjevanja določena in da so določeni tudi glavni viri izpustov, ki jih je treba upoštevati pri izdelavi evidenc. Slabost kazalca je, da države članice EU ne razpolagajo z lastnimi, izmerjenimi, emisijskimi koeficienti.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost (z vidika podatkov): Podatki so relevantni, saj so glavni viri emisij na področju kmetijstva identificirani in upoštevani.
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Na podlagi podatkov iz nacionalnih poročil o izpustih amonijaka ni mogoče podati splošne ocene o zanesljivosti kazalca.
Negotovost kazalca (za scenarije/projekcije): Izdelane so projekcije do leta 2030, negotovost projekcij je velika.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 2

Drugi viri in literatura:
- Evropska agencija za okolje, 2015. Air pollutant emissions data viewer (LRTAP Convention), povzeto 25. november 2015
-Ukaz o razglasitvi zakona o ratifikaciji protokola o zmanjševanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona h konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (mpzze - Uradni list RS, št. 32/04)
-Direktiva 2001/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2001 o nacionalnih zgornjih mejah emisij za nekatera onesnaževala zraka (Uradni list Evropskih Skupnosti L300/22)
-Uredba o nacionalnih zgornjih mejah emisij onesnaževal zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 24/05, 92/07)
-Logar M., Rode B., Verbič J., Česen M., Mekinda- Majaron T., 2015. Informative inventory report 2014 for Slovenia. Submission under the UNECE Convention on Longe-range Transboundary Air Pollution. Ljubljana, Environmental Agency of The Republic Of Slovenia.

26. november 2015
Jože Verbič, Kmetijski inštitut Slovenije