[EN01]
Izpusti toplogrednih plinov energetskega izvora
Objave: [ 2015 2014 2013 2012 2009 2008 ]

Kazalec prikazuje pretekle izpuste toplogrednih plinov (ogljikovega dioksida (CO2), metana (CH4), didušikovega oksida (N2O) in F-plinov). Razdeljeni so na izpuste neenergetskega izvora in izpuste energetskega izvora, ki so podrobneje analizirani. Kazalec prikazuje tudi ciljne izpuste za obdobje 2013-2020 po Odločbi 406/2009 Evropske komisije ter ciljne izpuste po Kjotskem protokolu, ki so veljali v obdobju 2008-2012.

Izpusti energetskega izvora so posledica zgorevanja goriv v proizvodnji električne energije in toplote, predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu, prometu ter gospodinjstvih in storitvah. Poleg teh so upoštevani tudi izpusti, ki ne nastajajo neposredno zaradi zgorevanja goriv, so pa z energijo povezani, in sicer t.i. ubežne emisije, ki nastajajo pri pridobivanju premoga (premogovniki), transportu in distribuciji zemeljskega plina ter razžveplanju izpustov iz termoelektrarn.

Ker je bila uveljavljana nova metodologija za mednarodno poročanje, so se z evidencami pripravljenimi v letu 2015 spremenile vrednosti za izpuste TGP za celotno obdobje 1986-2013, kar je podrobneje pojasnjeno v poglavju o metodologiji. Podatki objavljeni letos zato niso v celoti primerljivi z objavami v preteklih letih, kar pa ne vpliva na ključne ugotovitve.

Slika EN1-1: Gibanje izpustov TGP iz energetskih virov, bruto domačega proizvoda ter oskrbe z energijo v obdobju 2000-2013

Vir: Agencija Republike Slovenije za okolje, 2014; Statistični urad, 2015; Institut Jožef Stefan, 2015


Slika EN1-2: Izpusti leta 2013 v Sloveniji iz rabe energije po sektorjih in iz ne-energetskih virov

Vir: Agencija Republike Slovenije za okolje, 2015.


Slika EN1-3: Sprememba izpustov zaradi rabe energije po sektorjih v obdobju 1986-2013

Vir: Agencija Republike Slovenije za okolje, 2015.


Slika EN1-4: Izpusti v obdobju 2005-2013, razdeljeni na izpuste zavezancev EU-ETS ter vire, ki niso vključeni v EU-ETS, po sektorjih

Vir: Agencija Republike Slovenije za okolje, 2015.


Cilj Slovenije do leta 2020 je, da se emisije toplogrednih plinov ne bodo povečale za več kakor 4 % glede na leto 2005 in se nanaša na izpuste virov, ki niso vključeni v shemo EU-ETS. Cilj je sprejet z Odločbo 406/2009/EU v okviru cilja EU, da EU kot celota zmanjša izpuste TGP za 20 % do leta 2020 glede na leto 1990. Obveznosti so določene za celotno obdobje 2013-2020, ciljna vrednost za leto 2013 znaša 12.324 kt CO2 ekv, za leto 2020 pa 12.533 kt CO2 ekv, cilji za vmesna leta sledijo linearnemu povečevanju med tema letoma.

Raba energije je v Sloveniji največji vir izpustov toplogrednih plinov, saj je leta 2013 prispevala 82 % vseh izpustov. Izpusti so v letu 2013 znašali 14.878 kt CO2 ekv, kar je za 8,2 % manj kot leta 1986 in kar za 4,8 % manj kot leto prej. Med razlogi za zmanjšanje v zadnjem letu so manjša prodaja pogonskih goriv v prometu, nadaljnje zmanjševanje rabe tekočih goriv v gospodinjstvih in storitvenih dejavnostih ter manjša proizvodnja termoelektrarn.

Po letu 2002 je bil dosežen razklop rasti gospodarske aktivnosti in izpustov. Izpusti so se povečevali počasneje od bruto domačega proizvoda do leta 2007 kot posledica strukturnih sprememb ter učinkovitejše rabe energije. Sledil je premor zaradi gospodarske krize. V letu 2013 seje razklop zopet povečal, emisije so se zmanjšale v vseh sektorjih ob skoraj nespremenjenem bruto domačem proizvodu.

Spremembe izpustov TGP energetskega izvora razdelimo v tri obdobja: v obdobju 1986-1991 so se zmanjševali, temu je sledilo, z nekaj izjemami, dolgo obdobje naraščanja 1991-2008, potem se je trend zopet spremenil – z znatnim zmanjšanjem v letih 2009, 2012 in 2013. Na zmanjšanje v zadnjem obdobju je vplivalo zmanjšanje v vseh sektorjih.

V izpustih toplogrednih plinov energetskega izvora je imel leta 2013največji delež CO2 (97%), katerega glavni vir je proizvodnja električne energije in toplote, sledi promet. CH4 je predstavljal2 %, glavni vir je rudarstvo, pomemben pa je tudi prispevek zgorevanja lesa v široki rabi. N2O je prispeval 1 %, glavni vir je promet. Izpusti CO2 so se v obdobju 1986-2013zmanjšali za 6,6 %, izpusti CH4 za 35,1 %, izpusti N2O pa za13,6 %.

Izpusti po sektorjih

Največji vir izpustov TGP energetskega izvora je leta 2013 predstavljala proizvodnja električne energije in toplote z 42%, sledi promet s 37%, Industrija prispeva 11 % ter gospodinjstva in storitveni sektor skupaj 10 %. Delež prometa se je zelo povečal od leta 1986.

Promet predstavlja najbolj problematičen sektor, saj so bili izpusti leta 2013 za 164 % višji kot leta 1986. Zgodovinski maksimum je bil dosežen leta 2008, ko so bile emisije kar za 197% višje kot v baznem letu. Povečanje je posledica porasta števila vozil, prevoženih kilometrov, gospodarske rasti, zmanjšanja deleža javnega prometa in prometa po železnicah, pomemben pa je tudi vpliv tranzitnega prometa. Zlasti v letih po vstopu Slovenije v EU, od leta 2004 je gibanje izpustov v veliki meri krojil tranzitni promet skozi Slovenijo, na povečanje katerega so vplivale zlasti širitve EU. Ob tem je potrebno poudariti, da tudi izvajanje načrtovanih ukrepov, iz operativnih programov zmanjševanja emisij toplogrednih plinov (MKO, 2012, MOP, 2014) zaostaja za načrti. Po letu 2008 so se izpusti iz prometa ustalili, skladno z gibanjem rabe tekočih fosilnih goriv. Vpliv povečanja rabe OVE v prometu na emisije je majhen. Emisije leta 2013 so bile 5,4 % nižje kot leto prej.

Izpusti iz proizvodnje električne energije in toplote so bili leta 2013 za 8,2 % nižji kot leta 1986 zaradi izboljšanja izkoristka termoelektrarn, zamenjave tekočih in trdnih goriv s plinastimi ter tudi sosežiga lesne biomase, v zadnjih letih pa tudi zaostrenih razmer na trgu električne energije. Glede na leto 2012 so se emisije zmanjšale za 4,8 %, kot posledica manj obratovanja termoelektrarn. Večjega prestrukturiranja dejavnosti oskrbe z električno energijo ni bilo.

Izpusti iz industrije in gradbeništva so se v obdobju 1986-2013 najbolj zmanjšali, za 63,2 %. Zmanjšanje je posledica prestrukturiranja industrije v začetku devetdesetih, zamenjave goriv ( tekočih in trdnih goriv s plinastimi), in gospodarske krize, ki je vplivala na rabo energije po letu 2008. V obdobju 1986-2008 so se izpusti zmanjšali za 48,2 %, v obdobju 2009-2013 pa še za 28,8 %. V tem obdobju je na nižje emisija vplivalo slabše poslovanje podjetij. V letu 2013 pa se je ta trend že zelo upočasnil, emisije so bile le še za 0,2 % manjše glede na prejšnje leto.

V sektorju druga področja (gospodinjstva in storitvene dejavnosti) so se v letu 2013 izpusti znižali za 5,4 %, kar je predvsem posledica nadaljnjega zmanjšanja rabe kurilnega olja. Izpusti iz tega sektorja se z občasnimi prekinitvami zmanjšujejo od leta 1999, zlasti intenzivno po letu 2010, ko raba kurilnega olja hitro pada. Vzrokov za zmanjšanje izpustov je več: izboljšanje izolacije stavb in zamenjav stavbnega pohištva, zamenjava goriv (povečanje deleža OVE), sprememba obnašanja itd.. Glede na leto 1986, so bili izpusti leta 2013 nižji za 31,5 %, glede na leto 1999 pa celo za 53,3 %.

Doseganje ciljev

EU si je do leta 2020 zastavila ambiciozen cilj zmanjšanja izpustov TGP za 20 % glede na izhodiščne izpuste leta 1990. Cilj, 20 % zmanjšanje izpustov, je razdeljen na 21-odstotno zmanjšanje izpustov zavezancev v sistemu EU-ETS (EU, 2009a) ter na cilje za države članice za vire zunaj ETS opredeljene v Odločbi 2009/406/ES (EU, 2009).

Za Slovenijo je cilj po odločbi manj kot 4-odstotno povečanje izpustov virov zunaj ETS do leta 2020 glede na leto 2005 (EU, 2009), opredeljeni so tudi letni cilji v vmesnih letih pa sledijo linearni interpolaciji med tema letoma.

V letu 2013 so izpusti virov, ki niso vključeni v EU-ETS, znašali 10.781 kt CO2 ekv in so bili nižji od letne ciljne vrednosti za to leto za 12,5 %. Med viri je daleč najpomembnejši sektor promet s kar 51-odstotnim deležem izpustov,energetski viri pa so skupaj prispevali 76,2 %.

Ministrstvo, pristojno za okolje, za doseganje podnebnih ciljev izvaja Operativni program ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 (MOP, 2014), ukrepi se nanašajo na vse sektorje, z izjemo virov, ki so v shemi EU-ETS. Finančna analiza ukrepov je pokazala, da bo potrebno izboljšati razmerje med nepovratnimi finančnimi spodbudami in investicijami. Na zmanjšanje izpustov TGP močno vpliva sistem trgovanja s pravicami do izpustov TGP, ki od leta 2005 deluje na ravni EU. Trgovanje preko cene emisijskih kuponov usmerja udeležence k izvedbi ukrepov za zmanjševanje izpustov in omogoča, da to dosežejo na stroškovno najugodnejši način.

EU je že leta 2010 sprejela politično odločitev za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov do leta 2050 za 80-95 % glede na leto 1990, tolikšno zmanjšanje bo po ugotovitvah Medvladnega foruma o podnebnih spremembah potrebno v razvitih državah, da bi preprečili nevarne posledice podnebnih sprememb in zadržali rast globalne temperature pod mejo 2 °C (Svet EU, 2010). Leta 2014 je EU že sprejela tudi odločitev, da bo do leta 2030 zmanjšala emisije TGP za 40 % na ravni EU kot celote glede na leto 1990 (Svet EU, 2014). Trenutno potekajo pogajanja o ciljih držav članic v letu 2030, ki bodo pravno obvezujoči.

Podatki za Slovenijo in EU:

Cilji povzeti po: Aktih podnebno-energetskega svežnja (Odločba 406/2009, Direktiva 2009/29/ES).
Izvorna baza podatkov: Za izračun kazalca so bili uporabljeni uradni podatki o izpustih TGP, ki so bili  poslani UNFCCC in se nahajajo na Central data repository (CDR) pod rubriko Slovenia / konvencije v okviru Združenih narodov / UNFCCC - UN Framework Convention on Climate Change data / ) (ob pripravi novih evidenc se velikokrat popravijo tudi podatki za nazaj).
Skrbnik podatkov je Agencija RS za okolje (ARSO), Urad za varstvo okolja in naravo, Sektor za kakovost zraka, kontaktna oseba: Tajda Mekinda Majaron.
Datum zajema podatkov: 3.7. 2015
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatki so pripravljeni na letni osnovi na podlagi podatkov o aktivnostih (rabi goriv, številu živali, količini odpadkov, industrijski proizvodnji, itd.), kurilnih vrednosti goriv in emisijskih faktorjev. Priporočena metodologija je pripravljena s strani Medvladnega foruma za spremembo podnebja (IPCC). V letu 2015 so podatki prvič izračunani po novih navodilih (IPCC, 2003) ter z uporabo novih vrednosti GWP (4AR), celotne časovne vrste za obdobje 1986-2015 so skladno s spremembami metodologije popravljene. Ključna sprememba je pri faktorjih potenciala globalnega segrevanja za posamezne pline, spremenjeni so bili emisijski faktorji, poleg tega pa se je spremenila tudi struktura sektorjev (CRF format).
Izpusti zaradi rabe energije (CRF 1) vključujejo izpuste iz zgorevanja goriv (CRF 1.A), ki se naprej delijo na izpuste iz proizvodnje električne energije in toplote - transformacije (CRF 1.A.1), izpuste iz industrije in gradbeništva (CRF 1.A.2), izpuste iz prometa (CRF 1.A.3) in izpuste iz drugih področij (CRF 1.A.4), ki vključujejo izpuste iz gospodinjstev, storitvenega sektorja ter zgorevanja goriv v kmetijstvu in gozdarstvu. Poleg izpustov iz zgorevanja goriv k izpustom zaradi rabe energije prištevamo tudi ubežne izpuste (CRF 1.B), ki se delijo na ubežne izpuste iz trdnih goriv (CRF 1.B.1) in ubežne izpuste iz tekočih ter plinastih goriv (CRF 1.B.2) ter nastajajo pri pridobivanju goriv (rudniki) oz. prenosu in razdeljevanju zemeljskega plina in tekočih goriv. Transformacije oz. proizvodnja električne energije in toplote v tekstu poleg izpustov iz transformacij (CRF 1.A.1) vključujejo tudi ubežne izpuste (CRF 1.B).
Neenergetski viri izpustov TGP vključujejo izpuste iz industrijskih procesov (CRF 2), kjer so zajeti izpusti iz industrije, ki niso posledica zgorevanja goriv,  izpusti iz rabe in proizvodnje F-plinov ter izpusti iz rabe topil in drugih izdelkov, izpuste iz kmetijstva (CRF 3), kjer so zajeti izpusti iz reje živali (ravnanje z gnojem, črevesna fermentacija) ter izpusti iz rabe umetnih gnojil, izpuste iz odpadkov (CRF 5), kjer so zajeti izpusti iz odlagališč odpadkov, sežigalnic odpadkov ter ravnanja z odpadnimi vodami.
Izpusti virov vključenih v EU-ETS so pridobljeni na ARSO, in sicer so uporabljene vrednosti z oznako preverjene emisije. Izpusti virov neETS so izračunani kot razlika med celotnimi izpusti v Sloveniji in izpusti virov vključenih v EU-ETS.
Metodologija obdelave podatkov: Skupni izpusti TGP so izračunani kot utežena vsota izpustov posameznih plinov (CO2, CH4, N2O in F-plinov). Uteži (Global warming potencial = GWP) so določene v navodilih Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja na podlagi izsledkov IPCC. GWP: CO2 = 1, CH4 = 25, N2O = 298, SF6 = 22800, HFC-134a = 1300, CF4 = 6500, C2F6 = 9200. Enota je ekvivalent izpustov CO2 (CO2 ekv). V izpustih CO2 izpusti iz zgorevanja lesne biomase niso vključeni. Povprečne letne rasti izpustov so izračunane kot [(zadnje leto/bazno leto)(1 /število let) –1] x 100. Od leta 2015 se pri poročanju uporabljajo spremenjene vrednosti uteži, skladno z izsledki Četrtega poročila IPCC. Spremenjena metodologija je prvič uporabljena pri pripravi revizije kazalca v letu 2015 in sicer za celotno obdobje 1986-2013.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Prednosti: Za izračun kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki, ki so izračunani na podlagi mednarodno potrjenih metodologij. Podatki in postopki so podvrženi mednarodnemu pregledu s strani UNFCCC.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Zanesljivost podatkov je bila ocenjena za leta 1986, 2002 in 2003. Za absolutne podatke znaša 16 %, 13,1 % in 12 % za trende pa za leti 2002 in 2003 4 % oz 3 %. Zanesljivost emisijskih faktorjev in podatkov o aktivnostih je ocenjena na podlagi ekspertne ocene. V letu 2003 je bila zanesljivost podatkov o aktivnostih in emisijskih faktorjev za sektor Transformacije izboljšana zaradi uporabe nacionalnih emisijskih faktorjev in izboljšave postopkov določitve količine porabljenega goriva.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): /
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Literatura:
- ARSO, 2014. National inventory report 2014 (povezava: http://cdr.eionet.europa.eu/si/un/colrftjsw/envu0ztvw/index_html?&page=2).
- Evropska komisija, 2011. Sporočilo komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko socialnemu odboru in Odboru regij - Načrt za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050 (COM(2011)112).
- Evropska komisija, 2013, Izvedbeni sklep Komisije št. 2013/634/EU z dne 31. oktobra 2013 o prilagoditvah dodeljenih letnih emisij za države članice za obdobje 2013 do 2020 v skladu z Odločbo št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 292 z dne 1.11.2013, stran 19)
- Evropska komisija, 2014. Sporočilo komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko socialnemu odboru in Odboru regij - Okvir podnebne in energetske politike za obdobje 2020–2030 (COM(2014)15 final).
- EU, 2009. Odločba št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.
- EU, 2009a. Direktiva 2009/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spremembi Direktive 2003/87/ES z namenom izboljšanja in razširitve sistema Skupnosti za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov.
- EU, 2010, Evropski svet, 25. in 26. marec 2010 – sklepi.
- EU, 2014, Evropski svet, 23. in 24. oktober 2014 – sklepi.
- MOP, 2009. Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012 (OP TGP -01).
- MKO, 2014. Osnutek Operativnega programa zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020.
- MOP, 2014. Operativni program ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020.
- SURS, 2015. Statistični podatki pridobljeni preko sistema SI-STAT

18. januar 2016
Andreja Urbančič in Matjaž Česen, Institut Jožef Stefan