[PR04]
Raba končne energije v prometu
Objave: [ 2014 2013 2009 2008 ]

Kazalec prikazuje rabo energije v prometu po vrstah prevoza (cestni, železniški, pomorski) ter vrstah energije/goriv. Raba energije pomembno vpliva na okolje, npr. preko podnebnih sprememb, emisij onesnaževal zraka, hrupa. Rast rabe v prometu je v zadnjem času izničila zmanjšanja v ostalih sektorjih, kar se odraža tudi v izpustih toplogrednih plinov. Ukrepi, ki vplivajo na učinkovitost rabe energije posameznih vozil, so imeli določen učinek, a je bil izničen s povečanjem števila vozil, prevoženih kilometrov, itd.. Promet je edini sektor, kjer fosilna goriva predstavljajo daleč največji delež.

Zmanjševanje rabe končne energije je pomembno tako z vidika zagotavljanja zanesljivosti dobave energije, konkurenčnosti gospodarstva kakor tudi z vidika zmanjševanja vpliva na okolje preko zniževanja emisij onesnaževal zunanjega zraka in toplogrednih plinov.

Raba energije je izražena v energijskih enotah (ktoe). Za pretvorbo iz masnih enot se uporabljajo kurilne vrednosti posameznih goriv.

Kazalec je lahko prikazan v relativnih (delež posameznih sektorjev v skupni rabi končne energije) ali absolutnih enotah. Za prikaz v absolutnih enotah se uporablja tisoč ton naftnega ekvivalenta (ktoe). 

Slika PR4-1: Raba energije glede na prevozni način za obdobje 1992-2012

Vir: SURS, IJS, 2013.


Slika PR4-2: Raba energije glede na gorivo za obdobje 1992-2011

Vir: SURS, IJS, 2013.


Neposrednega cilja za rabo energije v prometu Slovenija nima. Posredni cilj je določen v okviru 54-67% zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v glede na izhodiščne izpuste (Kjotski protokol).

Raba energije v prometu je leta 2012 znašala 1.953 ktoe. Glede na predhodno leto je bila višja za slaba 2 %, glede na leto 2000 za 59 %, glede na leto 1992 pa za 120 %. Glede na rabo leta 2008, ko je bil dosežen maksimum v opazovanem obdobju, je bila nižja za 6 %. Daleč največ energije je porabljeno v cestnem prometu, ki je leta 2012 predstavljal  dobrih 97 % skupne porabe. Mednarodni letalski promet je prispeval 1,2 %, železniški promet 1,3 %, domači letalski promet pa 0,05 %. Med gorivi je leta 2011 močno prevladovalo dizelsko gorivo s 65,0 %, sledil je motorni bencin s 30,8 %. Ostala goriva so bila biodizel z 1,6 %, kerozin z 1,2 %, električna energija z 0,7 %, utekočinjen naftni plin z 0,3 %, biometanol z 0,2 % in letalski bencin z 0,05 %.

V rabi končne energije je promet leta 2011 predstavljal 40 %, kar je izenačen najvišji delež iz leta 2008. Glede na leto 2005 je delež višji za slabih 10 odstotnih točk.

Raba energije v prometu je tesno povezana z njegovim obsegom, ta pa še vedno z gospodarsko rastjo. Zmanjšanje negativnih vplivov porabe fosilnih goriv v prometu sodi k ciljem številnih evropskih in slovenskih dokumentov. Doseči jih je mogoče z zmanjšanjem prometnega povpraševanja, povečanjem energetske učinkovitosti prevoznih sredstev ali povečanjem deleža alternativnih oziroma bolj trajnostnih energetskih virov (predvsem biogoriv) in oblik prometa (javni prevoz, kolesarjenje, itd.).

Povečano prometno povpraševanje in povečevanje deleža cestnega in letalskega prometa so, v kombinaciji s težjimi in močnejšimi avtomobili ter tovornjaki, za zdaj izničile tehnološke izboljšave pri energetski učinkovitosti motorjev, ki so bile manjše od načrtovanih. Zato je EU decembra 2008 sprejela uredbo o določitvi standardov emisijskih vrednosti za nove osebne avtomobile kot del celostnega pristopa Skupnosti za zmanjšanje emisij CO2 iz lahkih tovornih vozil. Uredba določa, da povprečne emisije novih vozil po letu 2015  ne bodo smele presegati 130 g CO2/km, dodatno zmanjšanje emisij za 10 g CO2/km pa bo doseženo z izboljšanjem gum in rabo biogoriv.

Kljub temu je vprašanje, kdaj bo tehnološkim izboljšavam uspelo preseči rast v cestnem prometu (EEA, 2012). V Sloveniji je izvajanje ukrepov, ki bi vplivali na spremembo obnašanja v prometu izrazito slabo. V javnem potniškem prometu je število potniških kilometrov do sredine leta 2012 še padalo, potem pa je opazen obrat navzgor, železniški promet je omejen z infrastrukturo, v preteklosti se je vlagalo samo v cestno infrastrukturo, itd.

V EU-27 je delež cestnega prometa v rabi energije v prometu leta 2011 znašal 82 %, letalski promet 14 %, železniški promet 2 %, notranji pomorski promet pa 2 %. V skupni rabi končne energije je promet predstavljal 33,0 %.

Usmeritev prometne politike proti sonaravni rabi energije, nakazuje Resolucija o prometni politiki, konkretni ukrepi pa so zajeti v osnutku drugega Akcijskega načrta za energetsko učinkovitost za obdobje 2011-2016. Glavni problem v Sloveniji  je izvajanje ukrepov na področju prometa.  

Podatki za Slovenijo

Izvorna baza podatkov: Podatki so bili izračunani na podlagi podatkov o porabi goriv v snovnih enotah, ki so bili s strani SURS-a posredovani EUROSTAT-u v obliki Skupnega vprašalnika (Annual Questionnare) in podatkov o kurilnih vrednostih za posamezna goriva, ki so bili pridobljeni v spletni aplikaciji SI-STAT Statističnega urada (tekoča goriva). Podatki za EU-27 so bili pridobljeni na spletni strani EUROSTAT-a pod rubriko »Environment and energy«.
Skrbnik podatkov: Statistični urad RS oziroma EUROSTAT
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatki so pripravljeni na letni osnovi. Podatki za predhodno leto so dostopni konec tekočega leta.
Metodologija obdelave podatkov: Povprečne letne rasti rabe končne energije so izračunane kot [(zadnje leto/bazno leto)(1 /število let) –1] x 100
Informacije o kakovosti:
Prednosti: Vir osnovnih informacij je ena inštitucija (SURS, EUROSTAT) za celoten časovni niz. To omogoča kvalitetnejšo analizo dogajanja v obravnavanem obdobju.
Zanesljivost: Zanesljivost podatkov je ocenjena z velikostjo statističnih razlik, ki se pojavljajo v energetski bilanci zaradi uporabe različnih kurilnih vrednosti. EUROSTAT uporablja kriterij, da je energetska bilanca dobra, če je statistična razlika manjša od 5 % porabe energije na nivoju države. Pri uporabljenih podatkih je statstična razlika na začetku obdobja 2,5 % do leta 1999 se giblje okrog 1 %, po tem letu pa je nižja od enega odstotka. Nezaneljivost izhaja iz ocene porabe goriv v kmetijstvu.

Ocena:
Primernost: 1
Točnost: 2
Časovna primeljivost: 2
Prostorska primerljivost: 1

Viri in literatura:

  1. EEA, 2012: The contribution of transport to air quality - TERM 2012: transport indicators tracking progress towards environmental targets in Europe (19.9.2013).
  2. EU, 2009a. Direktiva 2009/28/ES o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov. (20.9.2013).
  3. EU, 2006. Direktiva 2006/32/ES o učinkovitosti rabe končne energije in o energetskih storitvah(20.92013).
  4. EU, 2009c: Odločba št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (20.9.2013).
  5. EU, 2009d: Uredba (ES) št. 443/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o določitvi standardov emisijskih vrednosti za nove osebne avtomobile kot del celostnega pristopa Skupnosti za zmanjšanje emisij CO2 iz lahkih tovornih vozil Besedilo velja za EGP  (20.9.2013).
  6. MZIP, 2011: Drugi nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2011-2016 (19.9.2013).
  7. MZIP, 2006: Resolucija o prometni politiki Republike Slovenije (RePPRS) (Ur.l. RS, št. 58/2006) (19.9.2013).
  8. UNFCCC, 2013. Kyoto Protocol to the United Nations Framework Convention on Climate Change. (20.9.2013). 
september 2013
Matjaž Česen, Institut Jožef Stefan.