[TP01]
Pokrovnost in raba tal
Objave: [ 2015 2008 ]

Kazalec prikazuje značilnosti in razvoj pokrovnosti in rabe tal v Sloveniji, zajetih po metodologiji CORINE Land Cover v letih 1996, 2000, 2006 in 2012.

Prikazani so tudi zaznani prevladujoči procesi spreminjanja kategorij oziroma t.i. tokovi sprememb pokrovnosti, izhajajoči iz analize po metodologiji LEAC (Land and Ecosystems Accounts), ki jo razvija Evropska agencija za okolje.

Slika TP1-1: Sestava pokrovnosti in rabe tal v Sloveniji leta 2012

Vir: CORINE Land Cover 2012. Evropska agencija za okolje, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2014


Slika TP1-2: Spremembe vsote površin kategorij pokrovnosti in rabe tal med leti 1995 in 2000, 2000 in 2006 ter 2006 in 2012

Vir: CORINE Land Cover 2000, 2006 in 2012. Evropska agencija za okolje, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Geodetska uprava Republike Slovenije, Evropska agencija za okolje, 2007; Evropska agencija za okolje, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2014


Slika TP1-3: Tokovi sprememb pokrovnosti (analiza po metodologiji LEAC, EEA)

Vir: CORINE Land Cover 2000, 2006 in 2012. Evropska agencija za okolje, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Geodetska uprava Republike Slovenije, Evropska agencija za okolje, 2007; Evropska agencija za okolje, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2012; preračuni Agencija Republike Slovenije za okolje (SprePok-SI)


Trajnostna raba naravnih virov.

Vključenost posameznih sestavin varstva okolja v načrtovanje trajnostnega prostorskega razvoja:

• varčna in večnamenska raba zemljišč in virov,

• smotrna raba prostora za urbanizacijo in nadzor nad širjenjem urbanih območij,

• ohranjanje pridelovalnega potenciala zemljišč za kmetijsko rabo ter uravnoteženo oskrbo z mineralnimi surovinami.

Več kot polovico kopnega ozemlja Slovenije pokrivajo gozdovi (56 %, skupaj z grmičastim gozdom 58 %), drugo pretežno naravno rastje (naravni travniki, mokrišča, vodne, malo- ali neporasle površine) zavzema 4 %, 35 % površja je namenjenega pretežno kmetijstvu, slabi 3 % pa so umetne površine. Tako sliko pokrovnosti in rabe tal kaže interpretacija satelitskih posnetkov, zajetih leta 2012, po metodologiji CORINE Land Cover (CLC2012).

Z enako metodologijo je bilo obravnavano tudi stanje leta 2006 (CLC2006), 2000 (CLC2000) in 1996 (CLC95), zato je mogoča analiza sprememb na površju. Spremembe, zaznane na območju Slovenije, so relativno majhne in v nobenem od obravnavanih obdobij ne predstavljajo več kot dobre desetinke odstotka celotnega ozemlja (0,12 % med letoma 1996 in 2000, 0,13 % med letoma 2000 in 2006 ter 0,09 % med letoma 2006 in 2012). Upoštevati pa je potrebno, da uporabljena metodologija zajema le spremembe pokrovnosti, večje od 5 ha. Več je umetnih površin; med letoma 1996 in 2012 so se za skupaj 1090 ha povečale površine, namenjene cestni infrastrukturi, Za vsaj 228 ha je več tudi površin namenjenih industriji in trgovini, z največjim povečanjem v zadnjem obdobju.

Število članov gospodinjstev se tudi pri nas zmanjšuje, kar je običajno povezano s povečevanjem stanovanjske površine na osebo, in se v večini evropskih držav izkazuje z znatnim povečevanjem površin, namenjenih stanovanjem. Kljub temu je v Sloveniji zaznano le manjše povečanje takih površin (11 ha med 1996 in 2000 ,18 ha med 2000 in 2006 in 22 ha med 2006 in 2012), kar lahko pripišemo ukrepom, ki so uveljavljali stanovanjsko novogradnjo pretežno znotraj urbanih območij. Razpršena poselitev v Sloveniji, kjer polovica prebivalstva živi v naseljih z manj kot 2.000 prebivalci, lahko pomeni tudi veliko število manjših sprememb, ki jih z metodologijo CORINE Land Cover ni mogoče zaznati.

Z analizo tokov sprememb med posameznimi vrstami pokrovnosti in rabe tal (LEAC), ki jo uporablja tudi Evropska agencija za okolje, lahko ugotovimo, da so se sicer največje spremembe zgodile znotraj kategorije gozdnih površin. V obdobju med 1996 in 2000 je bilo posekano in ponovno pogozdeno okoli 520 ha površin, večinoma listnatih gozdov, v naslednjem obdobju med 2000 in 2006 okoli 1700 ha, predvsem v iglastih gozdovih, v odbodbju 2006-2012 pa 425 ha. V istem času je iz grmičastega gozda zraslo le nekaj manj kot 350 ha gozda v kategorijah, kot jih zazna uporabljena metodologija. Krčitve gozdov so bile potrebne tudi zaradi gradbišč za izgradnjo infrastrukture. Na približno dveh tretjinah novih pozidanih površin je bil prej gozd, na preostali tretjini pa kmetijske površine.

Gozdovi so sicer prevladujoča kategorija pokrovnosti tal v Sloveniji, a niso enakomerno razporejeni po vsem ozemlju. Največja sklenjena območja gozda pokrivajo dinarsko-kraške planote južne in jugozahodne Slovenije ter pobočja Alp na severu in zahodu.

Kot kakovostno pokrajino lahko v okvirih naravnih danosti Slovenije izpostavimo pestro prepletanje gozdnih in kmetijskih zemljišč. Takšni kategoriji zemljišč, označeni kot »Kmetijske površine drobnoposestne strukture« in »Pretežno kmetijske površine z večjimi območji naravne vegetacije« zasedata 14 % in 9 % prostora, torej skupno slabo četrtino celotne površine Slovenije. Drobitev kmetijskih površin z vidika gospodarnosti kmetijske pridelave sicer ni zaželena, z vidika kulturne krajine pa pestrost krajinskih vzorcev in prepletanje različnih rab omogoča večjo biotsko raznovrstnost ter predstavlja naravno-kulturno dediščino in identiteto slovenske pokrajine. Kategorija »Njivske površine« zavzema po CLC2012 112.237 112.953 ha, vinogradi 15.689 ha, drugi trajni nasadi pa 3586 ha, skupaj torej okoli 6,5 % kopne površine Slovenije. V obdobju 1995–2000 so se od kmetijskih zemljišč povečale površine pašnikov, medtem ko so se nenamakane njivske površine, kmetijske površine drobnoposestne strukture ter kategorija pretežno kmetijskih površin z večjimi območji naravne vegetacije rahlo zmanjšale. V obdobju od 2000 do 2012 večje spremembe površin med kategorijami kmetijskih zemljišč ni niso bile zaznane.

Večjih posegov v vodna telesa in mokrišča v Sloveniji v tem obdobju ni bilo, razen naravnih sprememb presihajočih jezer (ki jih je zaznal CLC95) v pašnik (CLC2000) na Planinskem polju oziroma v mokrišče na Cerkniškem jezeru.

Podatki za Slovenijo

Cilji in pravne podlage:

Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja , Strategija prostorskega razvoja Slovenije, sektorski strateški načrti in akti

Vir podatkov:

• CORINE Land Cover 1995/1996 (CLC95)

• CORINE Land Cover 2000 (CLC2000)

• CORINE Land Cover 2006 (CLC2006)

• CORINE Land Cover 2012 (CLC2012)

Skrbnik podatkov: Evropska agencija za okolje, Agencija Republike Slovenije za okolje.
Lastnik podatkov: Evropska komisija (DG-ENTR).
Izdelavo je financirala Evropska unija kot del programa COPERNICUS.

Podatkovne baze so dostopne na Geodetski upravi Republike Slovenije, preko spletišča Evropske agencije za okolje in s pomočjo GIS spletnih storitev Agencije Republike Slovenije za okolje http://gis.arso.gov.si/

Datum zajema podatkov za kazalec: 1995, 2000, 2006 in 2012

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: CLC95, CLC2000, in CLC2006 in CLC2012 so vektorske digitalne karte poligonske oblike. Vsak poligon (zaprto območje) ponazarja enotno rabo zemljišč, označeno s kodo po 3-nivojskem kodnem sistemu CORINE Land Cover. Merilo vhodnih podatkov je 1:100.000. Vse karte so izdelane na podlagi interpretacije geokodiranih satelitskih posnetkov. Poleg satelitskih posnetkov so interpretatorji uporabili druge kartne in statistične podatke, ki so jih primerjali in uskladili s terenskimi pregledi in preverjanji. Kakovost interpretacije je bila preverjena na terenu. Najmanjša enota kartiranja za karto stanja je 25 ha (v primeru Slovenije pa je najmanjša velikost poligona tudi okoli 18 ha), najmanjša enota kartiranja sprememb pa 5 hektarov. Oba podatkovna niza (stanje 2012 in spremembe 2006-2012) sta glede na nazivno merilo kakovostni in preverjeni, predvsem pa zaradi enotne metodologije zagotavljata primerljivost z ostalimi podatki CORINE Land Cover v Evropi.

Metodologija obdelave podatkov:

Za analizo površin so bile kategorije

111, 112, 121, 122, 123, 124, 131, 132, 133, 141, 142

umetne površine

211, 221, 222

njivske površine in trajni nasadi

231

pašniki

242, 243

mešane kmetijske površine

311

listnati gozd

312

iglasti gozd

313

mešani gozd

324

grmičasti gozd

321, 322, 323

naravni travniki, barja in sklerofilno rastlinstvo

331, 332, 333, 335

neporasle površine z malo ali brez vegetacije

411, 421, 422, 511, 512

voda in mokrišča (brez morja)

Za analizo sprememb v pokrovnosti in rabi tal po CORINE Land Cover Evropska agencija za okolje v sodelovanju z Evropskim tematskim centrom za kopensko okolje razvija metodologijo LEAC, ki omogoča analizo tipičnih tokov – sprememb med kategorijami pokrovnosti med dvema obdobjema. (SprePok-SI, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urška Kušar). Metodologija je opisana v:

Oscar Gómez, Ferran Páramo, 2005: Environmental Accounting, Methodological guidebook, Data processing of land cover flows, Internal Report, Project manager: Jean-Louis Weber, European Topic Centre on Terrestrial Environment - Universitat Antònoma de Barcelona, European Environment Agency.

Nekatere ocene v kazalcu so povzete po:

Borut Vrščaj, 2006: IRENA 12 Sprememba rabe zemljišč. Izbrani kazalci za področje kmetijstva in okolja, Kmetijski inštitut Slovenije in Agencija Republike Slovenije za okolje.

Marko Kovač, 2005: Uporabnost baze o pokrovnosti tal CLC200 – Slovenija. Ekspertiza.

Kristina Glojek, Boštjan Kop, Ana Seifert, Tina Vrabič, 2014: POKROVNOST IN RABA TAL V SLOVENIJI TER ANALIZA UPORABNOSTI. Projektna naloga pri predmetu Izdelava okoljskih raziskovalnih projektov in presoj vplivov na okolje – mentor: dr. Barbara Lampič. Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani.

Informacije o kakovosti:

Prednosti in slabosti kazalca: dobra časovna in prostorska primerljivost, groba resolucija

Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 1

Relevantnost: 2

Točnost: 1

Časovna primerljivost: 1

Prostorska primerljivost: 1

21. julij 2015
Urška Kušar, Agencija RS za okolje