[PR05]
Zunanji prometni stroški prometa
Objave: [ 2006 ]

Zunanji prometni stroški (uporabljajo se tudi termini eksterni stroški, mejni družbeni stroški) so tisti negativni vplivi prometa na družbo, katerih poravnave ne prevzema uporabnik prometnega sistema, ki jih je povzročil. Najpomembnejši kategoriji teh stroškov so prometne nesreče ter lokalno in globalno onesnaženje zraka. Hrup in zastoji imajo lahko pomemben delež v posebnih okoliščinah, npr. pri prometu v mestih. V nasprotju z zunanjimi pa notranje stroške prometa v celoti pokriva posamezni uporabnik prometnega sistema (npr. stroške nakupa in vzdrževanja vozila, goriva, taks, davkov, porabljenega časa ipd.). Skupni prometni družbeni stroški so vsota zunanjih in notranjih stroškov (EEA, 2002). Zunanje prometne stroške zaradi primerljivosti z drugimi državami v nadaljevanju izražamo v milijardah evrov in v deležu BDP. Kazalec prikazuje delež zunanjih stroškov v nacionalnem BDP leta 2002 in obseg zunanjih stroškov prometa po prevoznih načinih leta 2002 ter ocena za leto 2010.

Slika PR5-1: Delež posameznih zunanjih stroškov v nacionalnem BDP leta 2002. Izračun za dve različici glede na upoštevanje spodnje (min) ali zgornje (maks) ocene posledic podnebnih sprememb.

Vir: Lep et al., 2004.


Slika PR5-2: Obseg zunanjih stroškov prometa po prevoznih načinih leta 2002 in ocena za leto 2010. Izračun za dve različici glede na upoštevanje spodnje (min) ali zgornje (maks) ocene posledic podnebnih sprememb.

Vir: Lep et al., 2004.


- Zaračunavanje zunanjih stroškov, ki jih povzroča promet (RePPRS).
- Zagotovitev potrebne infrastrukture tako za kopenski kot tudi pomorski in zračni promet, ki bo sledil načelom trajnostnega in skladnega regionalnega razvoja (Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013).
- Učinkovita poraba energije in čisto okolje (Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013).

V Sloveniji smo prvo celovito oceno zunanjih prometnih stroškov dobili leta 2004 s študijo Analiza eksternih stroškov prometa (Lep et al., 2004). Skupna vrednost teh stroškov leta 2002 je bila po dražjem scenariju (podnebne spremembe so bile vrednotene po zgornji izmed dveh ocen) ocenjena na 2,3 milijarde evrov, od tega cestni promet prispeva kar 94 %. Seštevek stroškov vpliva osnovnih povzročiteljev zunanjih prometnih stroškov (nesreče, hrup, emisije in zastoji) je bil ocenjen na 1,4 do 1,9 milijarde evrov na leto. Preračun v delež slovenskega BDP je pokazal, da so zunanji prometni stroški v Sloveniji leta 2002 znašali po dražjem scenariju 9,8 % BDP, kar presega povprečje EU-15 (7 % BDP) . Preračun, ki je upošteval cenejši scenarij (podnebne spremembe so bile vrednotene po nižji izmed dveh ocen), je dosegel 7,1 %, upoštevajoč zgolj osnovne štiri skupine zunanjih prometnih stroškov pa 6 % BDP. Primerjava z deleži v EU-15 je pokazala nižjo raven zunanjih stroškov v Sloveniji zaradi zastojev in hrupa, bistveno višji pa so deleži emisij (Lep et al., 2004).

Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja se v poglavju o ekonomski politiki varstva okolja zavzema, da naj gospodarski subjekti in gospodinjstva prevzamejo stroške za povzročeno škodo v okolju, drugače se bodo le-ti akumulirali v obliki degradacije okolja in tako bremenili prihodnje generacije, posledice onesnaževanja okolja pa ne bodo pravilno obravnavane pri strateških družbenih odločitvah.

Resolucija o prometni politiki Republike Slovenije se v izhodiščih zavzema za eno izmed možnih oblik finančnih ukrepov glede zunanjih stroškov, in sicer za politiko zaračunavanja uporabnine prometne infrastrukture ob upoštevanju zunanjih stroškov, povzročenih z izvajanjem prometne dejavnosti. Taka politika naj bi zagotovila skladnejšo obremenitev infrastrukture posameznih podsistemov in skladnejši razvoj prometne dejavnosti v Sloveniji. Resolucija poudarja smiselnost dinamičnega določanja stroškov in posledično cene uporabe infrastrukture glede na razmere in zasedenost celotne prometne infrastrukture. Plačevanje vseh stroškov uporabe infrastrukture naj bi povzročilo časovno prerazporeditev prometnih tokov, s čimer bi bila cestna infrastruktura bolje izkoriščena, prometni zastoji pa manjši.

Resolucija o prometni politiki ni prevedla navedenih izhodišč v konkretne in količinsko opredeljene cilje ter jih podkrepila s prometnopolitičnimi ukrepi za odpravo te problematike. Poleg tega se je usmerila zgolj na eno področje širšega spektra možnih ukrepov.

V okoljskih in prometnih politikah EU se ukrepi osredotočajo na dve vrsti, s katerimi se poskušajo zmanjšati zunanji prometni stroški:
1. omejevalni ukrepi za neposredno zmanjšanje tistih vplivov prometa, ki povzročajo največje zunanje stroške (npr. prepoved nekaterih oblik prometa v mestnih soseskah);
2. finančni ukrepi (npr. davki, takse, subvencije), ki so usmerjeni v spreminjanje vedenja uporabnikov o uporabi trajnostnih prevoznih načinov.

Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po: Resoluciji o prometni politiki Republike Slovenije (RePPRS), Uradni list RS, št. 58/2006 in Operativnem programu razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013.
Izvorna baza podatkov oz. vir: Lep, M., et al., 2004. Analiza eksternih stroškov prometa. Končno poročilo projekta. Ciljni raziskovalni program Konkurenčnost Slovenije 2001–2006. Maribor, Fakulteta za gradbeništvo, Univerza v Mariboru; Ljubljana, Inštitut za ekonomska raziskovanja; Koper, Primorski inštitut za naravoslovne in tehnične vede.
Skrbnik podatkov: glej COBISS.
Datum zajema podatkov za kazalec: 22. marec 2006
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Ocena zunanjih stroškov je zelo zahtevna, hkrati pa še ni enotne in splošno sprejete metodologije za njihov izračun. Edini izračun zunanjih stroškov v Sloveniji je bil opravljen leta 2004 v projektu Analiza eksternih stroškov prometa v okviru ciljnega raziskovalnega programa Konkurenčnost Slovenije 2001–2006. Projekt so izvedli Fakulteta za gradbeništvo Univerze v Mariboru, Inštitut za ekonomska raziskovanja iz Ljubljane in Primorski inštitut za naravoslovne in tehnične vede Univerze na Primorskem iz Kopra. Izračuni temeljijo na metodologiji, povzeti po Infras/IWW, ki je po mnenju slovenskih avtorjev dovolj splošna in enostavna, tako pa prenosljiva v slovenski prostor. Hkrati naj bi bila dovolj razširjena po Evropi, da zagotavlja primerljiv izračun.
Metodologija obdelave podatkov: Skupni zunanji prometni stroški v Sloveniji so za leto 2002 preračunani in prikazani v €. Ker se pri globalnih vplivih toplogrednih plinov v strokovni literaturi pojavlja izjemno širok spekter ocen škode oziroma posledic, sta bili v izračunih in preglednicah rezultatov prikazani dve mejni vrednosti – po spodnji oceni (min) so bile podnebne spremembe vrednotene s 14 € na tono CO2, po zgornji oceni (maks) pa s 135 € na tono CO2. Za druge povzročitelje zunanjih stroškov so strokovno določili srednje oziroma najverjetnejše vrednosti. V študiji so pripravili tudi napovedi zunanjih prometnih stroškov za leto 2010. Izmed razpoložljivih metod napovedi – trendna, modelska in ciljna – so uporabili kombinacijo slednjih. Obseg prometnega dela, potovalne navade in še nekatere parametre so povzeli po modelu TREMOVE. Ciljno metodo, ki upošteva ciljne vrednosti iz strateških dokumentov, so uporabili pri napovedi števila žrtev nesreč in BDP.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Z oceno zunanjih stroškov prometa smo dobili vpogled v to kompleksno tematiko, vendar gre zgolj za eno študijo opravljeno po eni izmed metod, zato je zanesljivost podatkov omejena.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: Ocena zunanjih stroškov je zelo zahtevna, hkrati pa še ni enotne in splošno sprejete metodologije za njihov izračun. V Sloveniji je bila opravljena le ena ocena zunanjih stroškov, zato nimamo primerjalnih podatkov in metodologij. Ker se pri globalnih vplivih toplogrednih plinov v strokovni literaturi pojavlja izjemno širok spekter ocen škode oziroma posledic, sta bili v izračunih in preglednicah rezultatov prikazani dve mejni vrednosti, ki se precej razlikujeta.
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki se nanašajo le na leto 2002.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Študija vsebuje napovedi zunanjih prometnih stroškov za leto 2010.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 2
Relevantnost: 2 (zaradi novosti metode obstajajo omejitve)
Točnost: 2 (metoda izračuna se še razvija in je izražena v razponu)
Časovna primerljivost: 3 (podatki za nazaj se nanašajo le na leto 2002).
Prostorska primerljivost: 2 (v uporabi so različne metode)

Drugi viri in literatura:
EEA, 2002: TERM 2002 25 – External costs of transport. Indicator Fact Sheet. European Environment Agency (22. 3. 2006).

Kazalec je bil osvežen 29. 12. 2006.
Aljaž Plevnik, Jani Kozina, Urbanistični Inštitut RS