[PR03]
Vlaganja v prometno infrastrukturo
Objave: [ 2008 2016 2013 2011 2009 ]

Kazalec prikazuje obseg vlaganj v infrastrukturo cestnega, železniškega, letalskega in pomorskega prometa v Sloveniji v obdobju 1992–2007. Vključene so vse naložbe v infrastrukturo, razen stroškov rednega vzdrževanja. Infrastrukturne naložbe obsegajo izdatke za novogradnjo ali povečevanje obstoječe infrastrukture, vključno s prenavljanjem, posodabljanjem in večjimi popravili. Infrastruktura vključuje zemljišča, gradnjo stalnih poti, stavb, mostov in predorov, prav tako pa nepremično napeljavo, opremo in instalacije, ki so z njimi povezane (signalizacija, telekomunikacija, verižnice, elektrarne itn.). Izdatki za vzdrževanje infrastrukture so izdatki za njeno ohranjanje v takem stanju, da lahko deluje (SURS, 2004). Pri infrastrukturi letalskega in pomorskega prometa so vključene tudi naložbe v naprave za vodenje prometa in zagotavljanje varnosti.

Slika PR3-1: Obseg vlaganja v prometno infrastrukturo in deleži vlaganja v posamezne prometne podsisteme

Vir: Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji(DARS), 2008; Ministrstvo za finance,2008.



- Zagotovitev potrebne prometne infrastrukture tako za kopenski kot tudi pomorski in letalski transport, ki bo sledil načelom trajnostnega in skladnega regionalnega razvoja (Resolucija o prometni politiki Republike Slovenije, 2006).
- Razvoj uravnoteženih in enakomerno obremenjenih prometnih podsistemov (Strategija prostorskega razvoja Republike Slovenije, 2004).

Kazalec vlaganja v infrastrukturo posameznih prometnih podsistemov praviloma izkazuje resnično prometno politiko držav, regij ali mest, saj se pogosto kljub deklarativni podpori trajnostnim prevoznim načinom v strateških dokumentih na izvedbeni ravni še naprej vlaga predvsem v infrastrukturo cestnega prometa.

Kazalec izraža, da Slovenija že desetletje večino svojega rastočega vlaganja v infrastrukturo usmerja v cestno omrežje, predvsem v gradnjo avtocestnega križa, manj pa v druge državne ceste. Železnice, ki imajo veliko večjo trajnostno zmožnost, razvojno zaostajajo, saj so naložbeno zanemarjene. Obstoječe železniške proge, pretežno zgrajene v 19. stoletju, niti glede svojih parametrov niti glede zmogljivosti ne ustrezajo več sodobnim prevoznim potrebam ter so popolnoma nekonkurenčne sodobnemu cestnemu omrežju Slovenije in posodobljenim železnicam večine držav EU. Letalski in pomorski promet v sestavi celotnih infrastrukturnih naložb države nimata pomembnejše vloge.

V avtocestno omrežje se bo stekala večina infrastrukturnega vlaganja še vsaj deset let, saj Resolucija o Nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji (2004) predvideva letne stroške dokončanja preostalega avtocestnega omrežja med 200 in 400 milijoni evrov (okoli 1,6 % BDP) v obdobju 2003–2013. Že v letu 2007 pa se je njihova vrednost povzpela preko 600 milijonov evrov. Najpomembnejši vir finančnih sredstev bodo poleg proračuna najeta posojila in dolgoročne infrastrukturne obveznice. Po dograditvi avtocestnega omrežja (predvidoma leta 2013) se financiranje gradnje ne bo končalo, temveč naj bi stroške avtocestnega programa (skupaj več kakor 10 milijard evrov) odplačevali do leta 2033. Sočasno bodo stroški upravljanja in vzdrževanja tega omrežja hitro naraščali. Prihodnje vlaganje v železniško infrastrukturo je veliko manj razdelano. Že nekaj let je pripravljen je osnutek novega nacionalnega programa za to področje, a je še v vladni proceduri. Kljub temu se s podporo EU izvajajo projekti posodabljanja omrežja V. vseevropskega koridorja, ki ga je v svojih prednostnih nalogah visoko uvrstila tudi EU. Posodablja se proga Ljubljana–Zidani Most–Maribor v vrednosti približno 33 milijonov evrov, zaključuje pa obnova dela proge Zidani Most–Maribor v vrednosti približno 9 milijonov evrov.

Vrsta držav članic EU se pospešeno ukvarja tudi z vlaganjem v infrastrukturo nemotoriziranih prevoznih načinov (hoja, kolesarjenje) bodisi z gradnjo državnih kolesarskih omrežij in pešpoti bodisi s spodbujanjem trajnostnih oblik prometa, tako da sofinancira lokalno infrastrukturo teh prevoznih načinov. Tudi v Sloveniji država in lokalne skupnosti v zadnjem času namenjajo večjo skrb kolesarski infrastrukturi. Pred leti je bila pripravljena strategija za vzpostavitev državnega kolesarskega omrežja, vlaganje vanj (v zadnjih šestih letih približno 1,7 milijona evrov) pa se pogosto dopolnjuje s pobudami na regionalni in lokalni ravni v obliki skupnih naložb v kolesarske povezave, ki imajo večinoma turistični in rekreacijski pomen. Tudi v večjih mestih je zaznati, predvsem zaradi pritiska civilne družbe, povečano vlaganje v infrastrukturo kolesarskega prometa.

Podatke o višini vlaganja v avtocestno omrežje od leta 1994 objavlja Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, DARS, d. d., v svojih letnih poročilih, pregled za celotno obdobje 1994–2003 pa je objavljen v letnem poročilu za leto 2003. Zneski za posamezna leta so veliko višji kakor v zaključnih računih proračuna, saj ti vključujejo samo proračunska sredstva. Viri gradnje avtocest so namreč v zadnjih letih vse manj proračunski (leta 2003 37 %) in iz sredstev, zbranih s cestninami (leta 2003 < 1 %). Čedalje bolj se gradnja financira z različnimi oblikami zadolževanja, na primer s posojili mednarodnih finančnih organizacij (leta 2003 50 %), tujimi finančnimi posojili (leta 2003 12 %) in domačimi finančnimi posojili (leta 2003 < 1 %). Podatki DARS so natančni in omogočajo primerjavo med leti.

Podatke o višini vlaganja v državne ceste ter v železniško, pomorsko in letalsko infrastrukturo vsako leto objavlja Ministrstvo za finance v Zaključnem računu proračuna, objavljenem v Uradnem listu Republike Slovenije, zadnja leta pa tudi na svoji internetni strani. Ti podatki so manj zanesljivi od npr. letnih poročil DARS, saj so se klasifikacije izdatkov ministrstev med leti spreminjale in je zato težko ločevati sredstva, porabljena za redno vzdrževanje, od tistih za investicijsko vzdrževanje. Kljub temu je bilo mogoče s podrobnim pregledom izdatkov in primerjalno analizo med leti pridobiti dokaj kakovosten podatek o vlaganju v prometno infrastrukturo v Sloveniji.

Skupni obseg vlaganja, ki je v zaključnih računih naveden v tolarjih, je zaradi večje primerljivosti kazalca preračunan v evre po arhivskih tečajnih listah Banke Slovenije (2008) za zadnji dan v posameznem letu znotraj obravnavanega obdobja.

Seznam uporabljenih virov:

- Arhiv tolarskih dnevnih deviznih tečajev Banke Slovenije. (24. 7. 2008)

- DARS, 2008: Letna poročila 2003–2007. Ljubljana, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, DARS, d. d. (22. 7. 2008)

- MF, 2008: Zaključni računi proračuna Republike Slovenije 2001–2007. Ministrstvo za finance. (22. 7. 2008)

- Resolucija o prometni politiki Republike Slovenije (RePPRS) (Intermodalnost: čas za sinergijo), Uradni list RS, št. 58/2006

- Resolucija o Nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji (ReNPIA), Uradni list RS, št. 50/2004 - SURS, 2004: Glosar za statistiko transporta. Prevod dela: Glossary for transport statistics (UNECE, ECMT, Eurostat). Prevedla Mojca Zlobec, Vojin Šegan. Ljubljana, Statistični urad Republike Slovenije

Kazalec je bil osvežen 24. septembra 2008.
Aljaž Plevnik, Urbanistični inštitut Republike Slovenije