[ZD24]
Delež prebivalcev, ki živijo na poplavno ogroženih območjih
Objave: [ 2013 ]

Kazalec prikazuje delež prebivalcev, ki živijo na na območjih poplavljanja. Poplave lahko povzročajo neposredne ali posredne učinke na zdravje. Neposredni učinki se pojavijo med poplavami in so posledica nenadnega poplavljanja (poškodbe, utopitve, srčni infarkt), posredni vplivi na zdravje pa so lahko nalezljive bolezni, zastrupitve in posttravmatske stresne motnje.

Poplave lahko povzročijo smrtne žrtve, selitev ljudi in škodo okolju, poleg tega lahko resno ogrozijo gospodarski razvoj. Poplave so naravni pojav, ki ga ni mogoče preprečiti, vendar nekatere človeške dejavnosti (kot so naseljevanje na poplavno ogroženih območjih ter neprimerna raba tal) in podnebne spremembe, prispevajo k povečanju verjetnosti pojavljanja in škodljivih posledic poplav (zemeljski plazovi, poškodba nasipov).

Slika ZD24-1: Delež prebivalstva na območjih poplavljanja po statističnih regijah

Vir: Inštitut za vode RS, 2012.


Slika ZD24-2: Območja poplavljanja po podatkih Opozorilne karte poplav 2012

Vir: Inštitut za vode RS, 2012.


Slika ZD24-3: Pojav poplav v Evropi, 1998–2009



Slika ZD24-4: Število ljudi prizadetih v poplavah po Evropi (2000-2011)



Zmanjševanje škodljivih posledic poplav na zdravje ljudi, okolje, kulturno dediščino in gospodarske dejavnosti.

V zadnjem desetletju se v Sloveniji ter v celotni EU in svetu soočamo z vedno bolj pogostimi in uničujočimi naravnimi nesrečami, med katere sodijo tudi poplave. Na različnih nivojih, od najvišje EU politične ravni do nacionalne politike in stroke, do ljudi in lokalnega gospodarstva, ki najbolj občutita posledice ekstremnih poplavnih dogodkov, se odpira tudi vedno več vprašanj na temo kaj storiti, kako ukrepati, kako se pripraviti in kako na pojavnost, pogostost in moč poplav vplivajo podnebne spremembe (Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, 2012).

Regionalne ali lokalne suše in poplave se pojavljajo že od nekdaj, vendar lahko pričakujemo, da bodo ekstremni vremenski dogodki bolj pogosti in intenzivni. Nujno bo napovedovanje in načrtovanje teh dogodkov ter spremembe v vodni zmogljivosti in čiščenju vode. Za zagotovitev zadostnih količin varne pitne vode morajo biti nadgrajene fizične zaloge na nekaterih območjih in uporaba podnebju bolj elastičnih tehnologij in procesov.  Zaradi vpliva poplav na poslabšanje kakovosti vode in pomanjkanje vode bo treba povečati pomen upravljanja s pitno vodo kot del strategije za upravljanje z vodami, vključno z razvojem izvajanja procesnega nadzora (WSP - Water Safety Plan), npr.: sistematična in natančna ocena in prioritete nevarnosti, obratovalni monitoring ovir, zagotovitev kriznih načrtov za odzivanje na sistemske napake in nepredvidene dogodke. Objekti za čiščenje odplak, bencinski servisi, skladišča in druga infrastruktura (ceste, železnice, plinovodi) morajo imeti ustrezno odvodnjavanje (WHO, 2011).

Izdatnejše padavine običajno povzročajo visoke vode; nihanja med nizkimi, srednjimi in visokimi vodami so velika in značilna za večino naših vodotokov. V Sloveniji se poplave v različnih delih pojavljajo skoraj vsako leto, na nekaterih predelih lahko tudi večkrat na leto. Najpogosteje se pojavljajo jeseni ali spomladi, zaradi nenadnih odtokov velike količine vode (nevihte) pa tudi poleti. Kljub nekaterim ukrepom, lahko prizadenejo gosto naseljena območja in se je zato treba nanje pravočasno pripraviti. Zmanjševanje ogroženosti zaradi poplav obsega ukrepe za omejitev nastanka poplav ter zmanjšanje posledic. Za organizirano in učinkovito ukrepanje je treba pripraviti ustrezne načrte na lokalni in državni ravni. Z načrti se urejajo ukrepi in dejavnosti za zaščito, reševanje in pomoč ter zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje na prizadetih območjih, ki so v državni pristojnosti. 

V Sloveniji živi na območjih poplavljanja okoli 157.600 oziroma 7,3 % prebivalstva. Najbolj obsežna poplavna območja so nižinsko-ravninski predeli severovzhodne in subpanonske Slovenije, v predalpskih dolinah in kotlinah ter ravnice ob Ledavi, Muri in Ščavnici. Poplavno območje je tudi ob Dravi pod Mariborom in pritokih (Pesnica, Polskava, Dravinja). Vzhodna in osrednja Dolenjska z Belo krajino ima več manjših poplavnih predelov ob Kolpi, Krki, Temenici, Mirni in njihovih pritokih. Ljubljansko barje, na meji med alpskim in dinarskim gorskim sistemom, je najbolj obsežno poplavno območje. Vsakoletne poplave zalijejo okoli 2.300 ha površin. Več kot polovica (54 %) poplavnih površin je v porečju Save (58 % ozemlja države), 42 % v porečju Drave ter 4 % v porečju Soče. Največji delež prebivalcev na območjih poplavljanja je v Savinjski (13 %), Koroški (12 %), Zasavski, (10 %) in Osrednjeslovenski (9%) statistični regiji, največje število prebivalcev pa v Osrednjeslovenski (okoli 51.800) in Savinjski (okoli 35.800) regiji. 

Za potrebe izvajanja poplavne direktive je bila v Republiki Sloveniji do konca leta 2011 izdelana predhodna ocena poplavne ogroženosti. Do 22. 9. 2012 so bila po strokovnih kriterijih, glede na ranljivost ljudi, okolja, gospodarstva, občutljivih objektov in kulturne dediščine, določena območja pomembnega vpliva poplav, za katera bodo do konca leta 2013 pripravljene karte poplavne nevarnosti in ogroženosti. S kartami bodo podrobneje analizirali in kvantificirali dejansko poplavno nevarnost in ogroženost na teh območjih. Do konca leta 2015 bodo na teh območjih pripravljeni načrti za zmanjševanje poplavne ogroženosti. Za naslednje šestletno obdobje se cikel ponovi (ponovna preučitev določitve območij pomembnega vpliva poplav in izdelava ali nadgradnja obstoječih kart itd.)(Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, 2012).

V Sloveniji je bilo na podlagi določitve poplavno ogroženih območij in njihove razvrstitve ter po posvetovanju z javnostmi opredeljenih 61 območij pomembnega vpliva poplav, ki se prostorsko razprostirajo na 47 km2, na njih prebiva približno 130.000 prebivalcev, na njih se nahaja približno 23.000 stavb, približno 1.500 enot kulturne dediščine in približno 17.000 poslovnih subjektov. Podatki opozorilne karte poplav iz leta 2007 so bili za potrebe predhodne ocene poplavne ogroženosti po določbah poplavne direktive v letu 2012 posodobljeni in dopolnjeni. Skupna površina območij poplavljanja se je povečala z 882 km2 na 1945 km2, saj so bila vključena tudi območja potencialnega poplavno-erozijskega delovanja hudournikov.

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje ocenjuje, da bi za izvedbo aktivnosti po poplavni direktivi in za izvajanje tako gradbenih kot tudi negradbenih ukrepov obvladovanja poplavne ogroženosti na najbolj perečih in kritičnih območjih v Republiki Sloveniji, potrebovali približno 600 mio EUR. Vire financiranja izvedbe programa investicij in drugih (predvsem negradbenih) dejavnosti za obvladovanje poplavne ogroženosti gre iskati predvsem v okviru raznih EU skladov in drugih EU finančnih mehanizmov, Vodnega in Podnebnega sklada ter nacionalnega in lokalnih proračunov ter potencialno tudi v okviru možnih javno-zasebnih partnerstev(Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, 2012).

V obdobju 1998-2009 so bile poplave v EU zelo obsežne, mnoga območja so bila poplavljena tudi večkrat. Finančne posledice takih dogodkov so se v zadnjem desetletju močno povečale, predvsem zaradi socialno-ekonomskih dejavnikov, npr. gradnja na poplavnih območjih (European Environment Agency, 2012).

Na podlagi raziskav so bili ugotovljeni trendi poplavljanja rek – pomembno povečanje poplavne ogroženosti so ugotovili med letoma 1951 in 2002 v zahodni, južni in osrednji Nemčiji, pa tudi na hribovitih površinah v severni in zahodni Veliki Britaniji. Pomemben dejavnik so podnebne spremembe – toplejše zime povzročajo hitrejše taljenje snega in posledično poplave v nordijskih državah; v Avstriji in Kataloniji pa so poplave predvsem posledica socialno-ekonomskih dejavnikov (European Environment Agency, 2012).

Po oceni WHO je v poplavah med letoma 2000 in 2009 umrlo več kot 1.000 ljudi, prizadele pa so 3.400.000 ljudi. Smrtnost zaradi poplav je bila največja v državah srednje in zahodne Evrope. Največje število ljudi je bilo prizadetih na območju jugozahodne, vzhodne in srednje Evrope (European Environment Agency, 2012).

Rečne poplave in poplave obalnih območij vsako leto prizadenejo milijone ljudi v Evropi in vplivajo na njihovo zdravje. V mnogih evropskih državah, močne padavine in ekstremno visoke obalne vode, vodijo do poplavljanja rek in morja. Posledica tega je lahko tudi povečanje zdravstvenih tveganj.

Ekstremni padavinski pojavi bodo pogostejši v mnogih regijah Evrope, reke pa se ne bodo uspele prilagoditi na večje pretoke, zato se pričakuje, da bo poplavljanje rek do leta 2080, vsako leto prizadelo dodatnih 250.000 do 400.000 ljudi, kar je dvakrat več kot v obodbju od 1961 do 1990. Povečanje je predvideno v osrednji Evropi in na Britanskem otočju (European Environment Agency, 2012).

Podatki za Slovenijo

Cilji povzeti po: Direktiva 2007/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o oceni in obvladovanju poplavne ogroženosti(UL l št. 288 z dne6.11.2007), Zakon o vodah(Uradni list RS, št. 57/08), Pravilnik o metodologiji za določanje območij, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, ter o načinu razvrščanja zemljišč v razrede ogroženosti(Uradni list RS, št. 60/07), Uredba o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja(Uradni list RS, št. 89/08 – v nadaljevanju: poplavna uredba), Uredba o vsebini in načinu priprave podrobnejšega načrta zmanjševanja ogroženosti pred poplavami(Uradni list RS, št. 07/10), Okvirni program izvajanja Direktive o oceni in obvladovanju poplavne ogroženosti za obdobje 2009-2015, Določitev območij pomembnega vpliva poplav v Republiki Sloveniji,Transforming our world: the 2030 Agenda for sustainable development .
Vir podatkov: Poročilo o določitvi območij pomembnega vpliva poplav v Republiki Sloveniji in spremljanju aktivnosti obvladovanja poplavne ogroženosti na območjih pomembnega vpliva poplav (Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, 2013)
Skrbnik podatkov: Inštitut za vode RS
Datum zajema podatkov za kazalec: julij 2012
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:
Metodologija
Območja pomembnega vpliva poplav v Sloveniji so bila izdelana s pomočjo izbranega metodološkega pristopa, ki je upošteval podatke o nevarnostnem potencialu (obseg, verjetnost in jakost poplav) in škodnem potencialu (razsežnost, izpostavljenost, ranljivost in vrednost ljudi, okolja, gospodarskih dejavnosti in kulturne dediščine), za določitev relevantnih poplavno ogroženih območij v Sloveniji in razvrstitev glede na stopnjo ogroženosti ter na podlagi izdelane razvrstitve, drugih strokovnih podlag predhodne ocene poplavne ogroženosti, kakor tudi splošnega poznavanja poplavne problematike na državni ravni. 
Vsebina je povezana z analizo in obdelavo razpoložljivih podatkov o škodnem potencialu, ki se nahaja na območjih poplavljanja, izdelavo metode določitve poplavno ogroženih območij in njihovega razvrščanja v razrede ogroženosti ter izbiro primernih kriterijev relevantnosti in pomembnosti. Kazalniki velikosti škodnega potenciala so se opredelili na podlagi razpoložljivih podatkov o območjih in objektih zaradi katerih bi lahko prišlo do onesnaženja okolja večjega obsega po predpisih o varstvu okolja, podatkov o kulturni dediščini, zavarovani po predpisih o varstvu kulturne dediščine, podatkov o območjih, pomembnih za izvajanje gospodarskih (in negospodarskih) dejavnosti ter podatkov o lokaciji in številu prebivalcev, ki stalno ali občasno bivajo na ozemlju Slovenije (Inštitut za vode RS, 2012).
Podatki opozorilne karte poplav (2007) so namenjeni predhodni presoji poplavne nevarnosti in opozarjanju na poplavne razmere na določenem območju. Karta za raven merila 1:50.000 ali manj je bila izdelana na podlagi analize historičnih in arhivskih podatkov o poplavnih dogodkih in na podlagi že izdelanih študij, raziskav, analiz ter drugih podatkov. Na karti je označena mejna črta možnega dosega poplav različne pogostosti oziroma del tekočih in stoječih voda ali del obale morja, kjer je znano, da prihaja do poplav, vključno z oznako smeri poplavljanja.

Podatki na opozorilni karti poplav (2012) prikazujejo samo ovojnico vseh znanih območij poplavljanja. Podatki o deležu prebivalcev, ki živijo na območjih poplavljanja, vključno z določitvijo območij poplav, se osvežujejo vsakih 5 let, začenši z letom 2013. Podatki o izvajanju aktivnosti zmanjševanja poplavne ogroženosti na 61 območjih pomembnega vpliva poplav v RS se poročajo Vladi RS vsakih 12 mesecev, začenši s 30.6.2013.
Metodologija obdelave podatkov: Podatki so izraženi kot delež prebivalstva na območjih poplavljanja po statističnih regijah v Sloveniji. Podatke o številu prebivalcev v regiji smo pridobili iz centralnega registra prebivalstva oz. iz registra prostorskih enot - evidence hišnih številk.
Informacije o kakovosti:
Prednosti kazalca: Podatki so del mednarodne izmenjave.
Slabost kazalca: Neprimerljivost podatkov za leti 2007 in 2010. Bistvena razlika med analizama podatkov v letih 2007 in 2010 je v tem, da je leta 2007 posameznik z dvema lokacijama, stalno in začasno, štet samo enkrat in sicer na začasni lokaciji, v letu 2010 pa dvakrat, na stalni in na začasni lokaciji, z argumentacijo, da dejansko ne vemo, kje se ti posamezniki nahajajo ob poplavnih dogodkih in so lahko ogroženi na obeh lokacijah. Poleg tega so bila v analizi ogroženosti v letu 2012 upoštevana poleg območij poplavljanja iz opozorilne karte poplav 2012 tudi območja potencialnega poplavno-erozijskega delovanja hudournikov.
Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
Skupna ocena(1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
      Relevantnost: 1
      Točnost: 1
      Časovna primerljivost: 1
      Prostorska primerljivost: 1

Podatki za druge države

Cilji povzeti po: Direktiva določa, da morajo države članice za vsako vodno območje ali območje upravljanja ali del mednarodnega vodnega območja, ki leži na njihovem ozemlju, opredeliti tista območja, za katera država članica ugotovi, da obstaja možnost pomembne poplavne ogroženosti ali verjetnost, da bi se ta lahko pojavila.

Države članice morajo zagotoviti podatke o območjih poplavne ogroženosti do 22. decembra 2013.Podatki se bodo osveževali na 72 mesecev.
Vir podatkov: Baseline data (Dartmouth Flood Observatory)
Skrbnik podatkov: Dartmouth Flood Observatory
Datum zajema podatkov za kazalec: 2011
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: ni podatka
Metodologija obdelave podatkov: Število poplav v Evropi. 
Informacije o kakovosti:
Prednosti kazalca: Podatki so del mednarodne izmenjave.
Slabost kazalca:
Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
Skupna ocena(1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
      Relevantnost: 1
      Točnost: 1
      Časovna primerljivost: 1
      Prostorska primerljivost: 1
Vir podatkov: Emergency Events Database (EM-DAT) (Centre for Research on the Epidemiology of Disasters), Health for all Database  (WHO/Europe) http://www.eea.europa.eu/data-and-maps/data/external/health-for-all-database
Skrbnik podatkov: WHO – European region
Datum zajema podatkov za kazalec: Februar 2013
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: ni podatka
Metodologija obdelave podatkov: Število ljudi, ki so jih prizadele poplave na milijon prebivalcev v evropski regiji (letno povprečje 2000-2011). "Ljudje, prizadeti v poplavah" so ljudje, ki potrebujejo takojšnjo pomoč v času izrednih razmer.
Informacije o kakovosti:
Prednosti kazalca: Podatki so del mednarodne izmenjave.
Slabost kazalca:
Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
Skupna ocena(1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
      Relevantnost: 1
      Točnost: 1
      Časovna primerljivost: 1
      Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura

  1. Dartmouth Flood Observatory. 2011. Baseline data. Hanover Dartmouth Flood Observatory. European Environment Agency. 2012. Climate change. Copenhagen,European Environment Agency.
  2. Inštitut za vode RS. 2012. Določitev in razvrstitev poplavno ogroženih območij v Sloveniji, POVZETEK METODE DELA IN REZULTATOV. Ljubljana, Inštitut za vode Republike Slovenije.
    http://www.mko.gov.si/fileadmin/mko.gov.si/pageuploads/podrocja/voda/metodologija_dolocanja_obmocij.pdf
  3. WHO. 2011. Guidelines for Drinking-water Quality, FOURTH EDITION.Geneva, World Health Organization http://whqlibdoc.who.int/publications/2011/9789241548151_eng.pdf
  4. Direktiva 2007/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o oceni in obvladovanju poplavne ogroženosti (UL l št. 288 z dne6.11.2007).
  5. European Environment Agency. 2012. Occurrence of floods in Europe, 1998–2009. Copenhagen,European Environment Agency. http://www.eea.europa.eu/data-and-maps/figures/occurrence-of-flood-events-in-europe-1998.
  6. Ministrstvo za okolje in prostor. 2009. Okvirni program izvajanja Direktive o oceni in obvladovanju poplavne ogroženosti za obdobje 2009-2015. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor
  7. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, 2013. Poročilo o določitvi območij pomembnega vpliva poplav v Republiki Sloveniji in spremljanju aktivnosti obvladovanja poplavne ogroženosti na območjih pomembnega vpliva poplav. Ljubljana, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje.
  8. Pravilnik o metodologiji za določanje območij, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, ter o načinu razvrščanja zemljišč v razrede ogroženosti (Uradni list RS, št. 60/07).
  9. Uredba o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08).
  10. Uredba o vsebini in načinu priprave podrobnejšega načrta zmanjševanja ogroženosti pred poplavami (Uradni list RS, št. 07/10).
  11. Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 57/08 in 57/12).
  12. Centre for Research on the Epidemiology of Disasters, 2011. Emergency Events Database (EM-DAT). Brussels, Centre for Research on the Epidemiology of Disasters.
  13. WHO/Europe, 2011. Health for all Database. Geneva, WHO. http://www.euro.who.int/en/what-we-do/data-and-evidence/databases/european-health-for-all-database-hfa-db2
  14. Inštitut za vode, 2012. Podatki opozorilne karte poplav. Ljubljana, Inštitut za vode.
11. oktober 2013
Ivanka Gale, dr.med., spec. higiene, Inštitut za varovanje zdravja RS; Katarina Bitenc, univ. dipl. soc., Inštitut za varovanje zdravja RS; Blažo Đurović, Inštitut za vode RS.