[PR18]
Izpostavljenost hrupu zaradi prometa
Objave: [ 2011 ]

Kazalec prikazuje izpostavljenost prebivalcev hrupu ob pomembnih cestah, ki so imele več kot šest milijonov prevozov vozil ter železniških progah, ki so imele več kot 60.000 prevozov vlakov v obdobju Ldvn in v obdobju Lnoč v letu 2006 v Sloveniji. Posebej je prikazana tudi izpostavljenost prebivalstva hrupu v Mestnih občinah Ljubljana in Maribor (slednje za območje Urbanistične zasnove mesta Maribor), kjer je prikazan hrup ob vseh cestah ter železniških progah. Prikazana je tudi izpostavljenost hrupu zaradi cestnega, železniškega in letalskega prometa v strnjenih naseljih in izven strnjenih naselij Evropi za leto 2007.

Za prikaz izpostavljenosti hrupu sta bila izbrana kazalca:
- Ldvn (kazalec hrupa dan-večer-noč), ki je kazalec hrupa za celovito motnjo, saj prikazuje celotno izpostavljenost prebivalcev;
- Lnoč (kazalec nočnega hrupa) za oceno motnje spanca, ki prikazuje izpostavljenost prebivalcev v nočnem času.

Skladno z Resolucijo o nacionalnem programu varstva okolja (Ur.l. RS, št. 2/06) so bile izdelane karte hrupa kot posnetek stanja obremenjenosti okolja zaradi obratovanja različnih virov hrupa na območju mesta Ljubljane ter za tista območja, ki so obremenjena s hrupom zaradi cestnega in železniškega prometa po pomembnih državnih cestah in železniških progah, in sicer za stanje obremenjenosti okolja s hrupom v letu 2006. Karta hrupa je bila naknadno izdelana tudi za območje mesta Maribor.

Slika PR18-1: Število izpostavljenih prebivalcev ravnem hrupa nad mejnima vrednostnima ob pomembnih cestah in pomembnih železniških progah v Sloveniji v obdobju Ldvn in Lnoč v letu 2006

Vir: Epi Spektrum, d.o.o., 2007; PNZ, d.o.o., 2007


Slika PR18-2: Izpostavljenost prebivalcev prekomernim ravnem hrupa v obdobju Ldvn ob pomembnih cestah in pomembnih železniških progah v Sloveniji v letu 2006

Vir: Epi Spektrum, d.o.o., 2007; PNZ, d.o.o., 2007

*Opomba k sliki PR18-2: Predstavljeni so deleži prebivalcev izpostavljenih posameznim ravnem hrupa glede na vse izpostavljene prebivalce.


Slika PR18-3: Izpostavljenost prebivalcev prekomernim ravnem hrupa v obdobju Lnoč ob pomembnih cestah in pomembnih železniških progah v Sloveniji v letu 2006

Vir: Epi Spektrum, d.o.o., 2007; PNZ, d.o.o., 2007

*Opomba k sliki PR18-3: Predstavljeni so deleži prebivalcev izpostavljenih posameznim ravnem hrupa glede na vse izpostavljene prebivalce.


Slika PR18-4: Število izpostavljenih prebivalcev ravnem hrupa nad mejnima vrednostnima ob cestah in železniških progah v Mestni občini Ljubljana in Maribor v obdobju Ldvn in Lnoč v letu 2006

Vir: A-projekt Nataša Kepe-Globevnik, s.p., 2008; Epi Spektrum, d.o.o., 2009


Slika PR18-5: Število izpostavljenih prebivalcev ravnem hrupa nad mejnima vrednostnima za obdobje Ldvn in Lnoč ob vseh cestah, železniških progah in letališčih v strnjenih naseljih ter ob pomembnejših cestah, železniških progah in letališčih izven strnjenih naselij v državah EU-27, Norveški in Švici v letu 2007

Vir: EEA, Number of people exposed to noise in Europe, 2011


Slika PR18-6: Število izpostavljenih prebivalcev ravnem hrupa nad mejnima vrednostnima za obdobje Ldvn in Lnoč ob pomembnejših cestah izven strnjenih naselij v izbranih državah EU-27 v letu 2007

Vir: EEA, Number of people exposed to noise in Europe, 2011


Cilji okoljske politike na tem področju vključujejo znižanje sedanje ravni okoljskega hrupa oziroma preprečevanje pojavljanja novih virov hrupa. Izdelati bo treba operativni program varstva pred hrupom z načrti ukrepov za obvladovanje problemov, ki jih povzroča hrup, ter na ta način doseči zmanjšanje onesnaženja okolja s hrupom. (Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur.l. RS, št. 105/05)).

V skladu z Direktivo 2002/49/ES o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa so opredeljene tudi mejne vrednosti obremenjenosti s hrupom. Mejna vrednost okoljskega hrupa ne sme presegati vrednosti:
- 55 dB(A) v obdobju Ldvn;
- 50 dB(A) v obdobju Lnoč.

Hrup v okolju je nezaželen ali škodljiv zunanji zvok, ki ga povzročajo človekove dejavnosti, vključno s hrupom, ki ga oddajajo prevozna sredstva v cestnem, železniškem in letalskem prometu ter naprave na območjih z industrijsko dejavnostjo. Hrup lahko moti sposobnost koncentracije ali celo predstavlja nevarnost za zdravje, saj povzroča psihološke strese in prispeva k psihičnim težavam. Posledice so motnje spanja in sluha, visok krvni pritisk in v skrajnih primerih celo srčni infarkt.

Vzrok za pojav hrupa je naraščanje mobilnosti in z njo povezana uporaba cestnega in železniškega prometa, vozil, ki potujejo po vodi ali zraku. Še posebej so na udaru mesta s svojim živahnim komercialnim in kulturnim utripom, s spremljajočim procesom preskrbe in s tem povezanim nastajanjem novih odpadkov, preživljanjem prostega časa in turizma. Vsi ti faktorji povzročajo kontinuirano naraščanje prometnega volumna in z njim povezanega hrupa. (POS, 2009).

Analiza izpostavljenosti hrupu ob pomembnih cestah v Sloveniji je pokazala, da je več kot 136.000 prebivalcev izpostavljenih ravnem hrupa, ki so višje od 55 dBA, od tega okoli 30.000 prebivalcev, ki živijo v neposredni bližini cest, ravnem, višjim od 65 dBA, in 686 prebivalcev ravnem, ki presegajo 75 dBA. Najbolj obremenjen odsek pri avtocestah in hitrih cestah je odsek Brezovica–Vrhnika, pri ostalih cestah pa odsek Miklavž–Hajdina in odsek Cesta proletarskih brigad-Tržaška cesta v Mariboru. Nočnemu hrupu nad 50 dBA je izpostavljenih skoraj 86.000 prebivalcev. Skupaj je bilo prekomernemu hrupu ob pomembnih cestah izpostavljenih 7 %, v nočnem času pa 4 % vseh prebivalcev Slovenije

Ne glede na to, da poteka v analizi obravnavana železniška proga med Celjem in Mariborom po pretežno nepozidanem terenu, je skupno število stavb in prebivalcev v vplivnem območju železniške proge veliko. Analiza je pokazala, da je prekomernim ravnem hrupa izpostavljenih več kot 10.000 prebivalcev. Največ prebivalcev v razredih največje obremenitve živi na območju železniškega odseka Grobelno–Pragersko. Zaradi tranzitne značilnosti obravnavanih odsekov železniških prog prihaja do večjih obremenitev okolja s hrupom tudi v nočnem času – prekomernemu hrupu je bilo v nočnem času izpostavljenih skoraj 8700 prebivalcev. Skupaj je bilo prekomernemu hrupu ob pomembnih železniških progah izpostavljenih 0,5 %, v nočnem času pa 0,4 % vseh prebivalcev Slovenije.

Na območju MOL se cestni promet uvršča med najpomembnejše vire hrupa. Promet na tem območju počasi prehaja v fazo nasičenja, tudi zaradi tega, ker je Ljubljana kot glavno mesto Slovenije mesto, v katero gravitira dobršen del celotne Slovenije. Hrupu cestnega prometa so izpostavljeni skoraj vsi stalno prijavljeni prebivalci na območju MOL, od tega skoraj 63 % ravnem hrupa, ki so višje od 55 dBA. Tudi v nočnem času je kar 43 % celotnega prebivalstva izpostavljenega hrupu, in sicer ravnem hrupa, ki so višje od 50 dBA. Največji delež ljudi v Ljubljani je izpostavljen ravnem hrupa med 55 in 60 dBA (25 %), 21 % ljudi pa je v nočnem času izpostavljenih ravnem med 50 in 55 dBA. Na območju MOL je zaznaven tudi hrup zaradi železniškega prometa. Ravnem hrupa, ki so višje kot 55 dBA, je izpostavljenih 4,25 % prebivalcev. V nočnem času znaša odstotek prebivalcev, izpostavljenih ravnem hrupa, ki so višje od 50 dBA, okrog 3,3 %.

Podatki o obremenitvi s hrupom zaradi cestnega prometa v mestu Maribor kažejo, da sta hrupu nad 55 dBA izpostavljeni dve tretjini vseh prebivalcev območja. Kar 13 % prebivalcev je izpostavljenih ravnem hrupa nad 75 dBA. V nočnem času je ravnem hrupa višjim od 50 dBA izpostavljenih 54 % prebivalcev. Železniški promet na območju mesta Maribor prispeva manj pomemben delež k celotni obremenitvi s hrupom. Hrupu zaradi železniškega prometa je izpostavljenih manj kot 3 % prebivalcev.

Ocenjeno je, da v Sloveniji približno 20 % prebivalstva trpi zaradi hrupa, za katerega strokovna javnost meni, da je za zdravje nesprejemljiv. Hrup v naravnem in življenjskem okolju namreč narašča, pri čemer hrup v urbanih okoljih v splošnem presega hrup v ruralnem okolju, saj število prebivalstva v urbanem okolju narašča približno dvakrat hitreje. Čeprav hrup oddajajo prevozna sredstva v cestnem, železniškem in letalskem prometu, je najpomembnejši dejavnik okoljskega hrupa cestni promet. V zadnjih letih se je drastično povečalo število registriranih motornih vozil, bistven povzročitelj hrupa v mestih so zastarela vozila, tudi mestnega potniškega prometa. Ob tem vedenju se jasno izraža potreba po upravljanju oziroma obravnavanju hrupa tako na nacionalni kot tudi na lokalni ravni.

Na podlagi strateških kart hrupa, ki so jih države članice EU (ter Švica in Norveška) pripravile najpozneje do junija 2011, je bilo ugotovljeno število evropskih prebivalcev, ki so bili leta 2007 izpostavljeni prekomernemu hrupu zaradi prometa v strnjenih naseljih (več kot 250.000 prebivalcev) in izven njih.

Na podlagi podatkov za strnjena naselja je bilo ugotovljeno, da je približno 60 milijonov ljudi izpostavljenih cestnemu hrupu, ki presega 55 dBA, v nočnem obdobju pa je vrednostim višjim od 50 dBA izpostavljenih več kot 42 milijonov prebivalcev. Prekomernemu hrupu ob železniških progah je izpostavljenih 8 milijonov ljudi, v nočnem obdobju pa kar 6,6 milijona ljudi. Zaradi letališkega prometa je bilo prekomernemu hrupu izpostavljenih 3,6 milijona ljudi - skoraj 2 milijona ljudi sta bila obremenjena tudi samo v obdobju noči.

Izven strnjenih naselij je bilo hrupu zaradi prometa ob pomembnih cestah v Evropi izpostavljenih skoraj 35 milijonov prebivalcev, samo v obdobju noči pa 23 milijonov prebivalcev. Največ ljudi je bilo hrupu izpostavljenih v Nemčiji, Združenem kraljestvu in Italiji. Hrupu ob pomembnih železniških progah je bilo izpostavljenih 6 milijonov ljudi, tudi samo v obdobju noči pa sicer kar 5 milijonov. Hrupu ob pomembnih letališčih, ki ležijo izven strnjenih naselij, je bilo izpostavljenih 1,3 milijona prebivalcev, v obdobju noči pa 430 tisoč prebivalcev.

Zdi se, da se bo število prebivalcev, ki so izpostavljeni škodljivim ravnem hrupa, v prihodnje še povečevalo. Najbolj zaskrbljujoč je podatek o naraščajočih ravneh hrupa v nočnem času. Za preprečitev obremenitev zaradi hrupa bo potreben nadaljnji razvoj učinkovitejših politik na to temo ter njihovo intenzivno izvajanje.

Podatki za Slovenijo:

Cilji so povzeti po: Direktivi 2002/49/ES o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa in Uredbi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur.l. RS, št. 105/05)
Izvorna baza podatkov oz. vir: Strateške karte hrupa za pomembne ceste, pomembne železniške proge, MOL in območje Maribora.
Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje (strateške karte hrupa za pomembne ceste, pomembne železniške proge in MOL); Mestna občina Maribor (strateške karte hrupa za območje Maribora)
Datum zajema podatkov za kazalec: september 2011
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:
Podatki so prikazani za leto 2006.
Skladno z Direktivo 2002/49/EC je Slovenija prenesla v svoj pravni red Uredbo o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Ur.l. RS, št. 121/04) na podlagi katere je morala oceniti stopnjo izpostavljenosti prebivalstva okoljskemu hrupu zaradi cestnega, železniškega in zračnega prometa ter stopnjo izpostavljenosti prebivalstva na poselitvenih območjih. Stopnja izpostavljenosti oziroma obremenjenosti prebivalcev s hrupom se ocenjuje s kartiranjem obremenjenih območij, kjer se hrup vrednoti na osnovi začasnih metod ocenjevanja kazalcev hrupa, ki se uporabljajo za izdelavo strateških kart hrupa. Uporabo začasnih metod za ocenjevanje kazalcev hrupa določa tako zgoraj omenjena uredba kot tudi Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur.l. RS, št. 118/05). Strateške karte hrupa se morajo pripraviti vsakih 5 let.
Strateške karte hrupa nam podajajo konkretne obremenitve okolja s hrupom glede števila stavb in predvsem glede števila ljudi, ki so izpostavljeni določenim ravnem hrupa. Ocenjeno je bilo število ljudi, ki je izpostavljeno čezmernim ravnem hrupa.
Za oceno obremenitve okolja s hrupom so bili skladno z Direktivo END uporabljeni harmonizirani kazalci hrupa Ldvn in Lnoč:
- Ldvn je izražen kot kazalec hrupa dan-večer-noč in predstavlja dolgoročno celodnevno povprečno raven hrupa z dodatkom 5 dBA za večerno obdobje med 18.00 in 22.00 uro ter dodatkom 10 dBA za nočno obdobje med 22.00 in 6.00 uro;
- Lnoč predstavlja dolgoročno povprečno raven hrupa za vsa nočna obdobja v letu.
V prvi fazi so bile izdelane strateške karte hrupa za pomembne ceste z več kot šest milijonov prevozov vozil v letu 2006, pomembne železniške proge, ki so imele leta 2006 več kot 60.000 prevozov vlakov ter poselitveno območje mesta Ljubljane, in sicer za hrup kot posledico cestnega in železniškega prometa.
Prometna obremenitev je bila osnova za določitev odsekov kartiranja tistih državnih cest, ki so v upravljanju DARS, d.d., in Direkcije RS za ceste, zato sta bili gostota in struktura prometa povzeti po podatkih pripadajočih ali privzetih števcev prometa, ki jih v okviru rednega nadzora nad prometnimi obremenitvami izvaja DRSC. V prvi fazi kartiranja so bile skladno z Direktivo END izdelane le karte hrupa za odseke tistih cest, ki so imele v letu 2006 več kot šest milijonov prevozov vozil. Na osnovi prometnega modela so bile izdelane strateške karte hrupa za 462 km odsekov državnih cest.
Skladno z Zakonom o železniškem prometu (Ur.l. RS, št. 44/07-UPB4, 58/09) so upravljavec javne železniške infrastrukture Slovenske železnice, d.o.o.. Strateške karte hrupa so bile izdelane za odseke tistih železniških prog, ki so imele v letu 2006 več kot 60.000 prevozov vlakov, kamor uvrščamo le tri odseke železniške proge: G30 Zidani Most–Šentilj d.m. v skupni dolžini 67,3 km. Na območju MOL je bilo v modeliranje vključenih 928 modeliranih osi cest in 100,6 km osi železniških prog. Na izbranem območju živi 266.251 prebivalcev s stalnim prebivališčem v MOL. V drugi fazi so bile izdelane še strateške karte hrupa za poselitveno območje mesta Maribor. Na območju mesta Maribor je bilo v modeliranje vključenih 324,5 km cest in 14,5 km železniških prog. Na izbranem območju živi 94.438 prebivalcev.
Metodologija obdelave podatkov:
Hrup na posameznem območju varstva pred hrupom kot posledica obratovanja virov hrupa se je ocenjeval z modelnimi izračuni na podlagi začasnih metod iz Priporočila Komisije 2003/613/ES v zvezi z navodili o revidiranih začasnih metodah za izračun industrijskega hrupa, hrupa letališč, hrupa cestnega in železniškega prometa ter s hrupom povezanih emisijskih podatkov. Hrup prometa na pomembnih cestah je bil ocenjen s pomočjo francoske metode ocenjevanja "NMPB-Routes-96 (SETRA-CERTU-LCPC-CSTB)", navedena v "Arrźté du 5 mai 1995 relatif au bruit des infrastructures routires, Journal Officiel du 10 mai 1995, 6. člen" in francoski standard "XPS 31-133".
Na slikah PR18-2 in PR18-3 so predstavljeni deleži prebivalcev izpostavljenih posameznim ravnem hrupa glede na vse izpostavljene prebivalce, medtem ko so v komentarju ponekod predstavljeni tudi deleži izpostavljenih prebivalcev glede na vse prebivalce obravnavane enote.
Informacije o kakovosti kazalca z vidika ocenjevanja okoljskih vplivov:
- Prednosti in slabosti kazalca:
Prednosti: Uporabljeni so uradno poročani podatki po Direktivi 2002/49/ES o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa.
Slabosti: Ocene so bile pripravljene samo na podlagi podatkov nivoja hrupa iz strateških kart hrupa (Direktiva 2002/49/ES). Karte hrupa so bile izdelane zgolj za uporabo na strateškem nivoju in temu primerno zagotavljajo sprejemljivo raven natančnosti le za te namene. Za Slovenijo so prikazani le podatki za cestni in železniški promet, saj strateška karta hrupa za letališča še ni bila izdelana.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so manj zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2 (Podatki o ravneh hrupa so bili pridobljeni na podlagi modeliranja)
Časovna primerljivost: 1 (Zadnji dostopni podatki iz naslova strateški kart hrupa se nanašajo na leto 2006)
Prostorska primerljivost: 1 (Podatki so na voljo le za omejena območja)

Podatki za druge države:

Izvorna baza podatkov oz. vir: Evropski center za opazovanje hrupa in obveščanje (N.O.I.S.E) - Number of people (million) exposed to transport noise.
Skrbnik podatkov: EEA
Datum zajema podatkov za kazalec: november 2011
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Prikazani so podatki za leto 2007, ki so bili poročani do junija 2011. Podatki so bili zbrani na podlagi Direktive 2002/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa. Za oceno obremenitve okolja s hrupom so bili skladno z Direktivo END uporabljeni harmonizirani kazalci hrupa Ldvn in Lnoč:
- Ldvn je izražen kot kazalec hrupa dan-večer-noč za dolgoročno povprečno raven hrupa. Pri tem kazalcu traja dan 12 ur, večer štiri in noč osem ur. Države članice lahko skrajšajo večerno obdobje za eno ali dve uri in skladno s tem podaljšajo dnevno ali nočno obdobje, pod pogojem, da je ta izbira enaka za vse vire in da Komisiji zagotovijo informacije o vseh sistematskih odstopanjih od privzete možnosti. Začetek dneva (in posledično začetek večera in začetek noči) izbere država članica (ta izbira mora biti enaka za hrup iz vseh virov); privzete vrednosti so 07.00 do 19.00, 19.00 do 23.00 in 23.00 do 07.00 po lokalnem času.
- Lnoč predstavlja dolgoročno povprečno raven hrupa za vsa nočna obdobja v letu.
V kazalcu so prikazani podatki o obremenjenosti s hrupom za vse ceste, železniške proge in letališča za 163 strnjenih naselij v Evropi (naselja z več kot 250.000 prebivalci) ter podatki za obremenjenost s hrupom zaradi pomembnejše infrastrukture zunaj strnjenih naselij (pomembne ceste, pomembne železniške proge in pomembna letališča).
Metodologija obdelave podatkov: Hrup na posameznem območju varstva pred hrupom kot posledica obratovanja virov hrupa se je ocenjeval z modelnimi izračuni na podlagi začasnih metod iz Priporočila Komisije 2003/613/ES v zvezi z navodili o revidiranih začasnih metodah za izračun industrijskega hrupa, hrupa letališč, hrupa cestnega in železniškega prometa ter s hrupom povezanih podatkov o izpustih.
Geografska pokritost: EU-27 vključuje skupino starih članic EU-15 (Belgija, Danska, Nemčija, Grčija, Španija, Francija, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Avstrija, Portugalska, Finska, Švedska in Združeno kraljestvo) ter novih članic EU-12 (Poljska, Češka, Slovaška, Slovenija, Madžarska, Estonija, Litva, Latvija, Malta, Ciper, Bolgarija in Romunija)
Informacije o kakovosti kazalca z vidika ocenjevanja okoljskih vplivov:
- Prednosti in slabosti kazalca:
Prednosti: Uporabljeni so uradno poročani podatki po Direktivi 2002/49/ES o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa. Slabosti: Ocene so bile pripravljene samo na podlagi podatkov nivoja hrupa iz strateških kart hrupa (Direktiva 2002/49/ES). Karte hrupa so bile izdelane zgolj za uporabo na strateškem nivoju in temu primerno zagotavljajo sprejemljivo raven natančnosti le za te namene.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so manj zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): Relevantnost: 1
Točnost: 2 (Podatki o ravneh hrupa so bili pridobljeni na podlagi modeliranja)
Časovna primerljivost: 2 (podatki se nanašajo le na leto 2007)

Drugi viri in literatura:
- A-PROJEKT Nataša Kepe-Globevnik, s.p., 2008. Strateška karta hrupa za Mestno občino Ljubljana; za cestni in železniški promet na območju MOL – za leto 2006.
- EPI SPEKTRUM, d.o.o., 2007. Strateške karte hrupa za omrežje pomembnih cest z več kot 6 milijonov prevozov vozil letno v letu 2006, ki so v upravljanju DARS, d.d.
- EPI SPEKTRUM, d.o.o., 2007a. Strateške karte hrupa za omrežje pomembnih železniških prog z več kot 60.000 prevozov vlakov v letu 2006.
- EPI Spektrum, 2009. Karta hrupa za območje mesta Maribor.
- PNZ, d.o.o., 2007. Strateške karte hrupa za omrežje pomembnih cest z več kot 6 milijonov prevozov vozil letno v letu 2006, ki so v upravljanju DRSC.
- Poročilo o okolju v Sloveniji (POS), 2009. Hrup. Agencija RS za okolje.
- Uredba o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Ur.l. RS, št. 121/04).
- Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur.l. RS, št. 105/05).

Kazalec je bil osvežen 18. novembra 2011.
Aljaž Plevnik, Urbanistični inštitut Slovenije; Vesna Polanec, Agencija RS za okolje