[PG06]
Izdatki za življenjske potrebščine
Objave: [ 2010 2009 ]

Kazalec prikazuje spreminjanje strukture izdatkov gospodinjstev za življenjske potrebščine glede na povprečna letna denarna sredstva namenjena posamezni skupini dobrin in storitev, kar omogoča zasledovanje spreminjanja potrošniških vzorcev.

Slika PG6-1: Struktura izdatkov za življenjske potrebščine v gospodinjstvih

Vir: Statistični Urad RS, Povprečna porabljena denarna sredstva gospodinjstev, 2010

Legenda:
1 - Prevoz in komunikacije,
2 - Hrana in brezalkoholna pijača,
3 - Rekreacija, kultura, restavracije in hoteli,
4 - Stanovanje, voda, elektrika, plin in drugo gorivo,
5 - Druge dobrine in storitve,
6 - Obleka in obutev,
7 - Pohištvo, gospodinjska oprema in drugo vzdrževanje,
8 - Zdravje in izobraževanje,
9 - Alkohol, tobak, narkotiki



Slika PG6-2: Povprečna porabljena denarna sredstva gospodinjstev

Vir: Statistični Urad RS, Povprečna porabljena denarna sredstva gospodinjstev, 2010


Slika PG6-3: Povprečna porabljena denarna sredstva na člana gospodinjstva

Vir: Statistični Urad RS, Povprečna porabljena denarna sredstva gospodinjstev, 2010


- Izboljšati okoljske in energetske lastnosti izdelkov, ki se prodajajo v Evropski uniji,
- uvesti pristop življenjskega kroga v proizvodnji,
- uvedba zelenih tarif,
- boljše informiranje potrošnikov in vzpodbuda državam članicam, da uvedejo zeleno javno naročanje.

Z naraščanjem prihodkov se izdatki za življenjske potrebščine povečujejo. Potrošnja večine prebivalstva v Evropi je zaradi obilja višja od vzorcev potrošnje, ki jih narekuje sama osnovna potreba in je pri nekaterih izdelkih in storitvah celo višja od koristnosti ter v veliko primerih višja od okoljske trajnosti. Vzorce potrošnje gospodinjstev oblikujejo številne medsebojno odvisne gospodarske, družbene, kulturne in politične gonilne sile. Med najpomembnejšimi v Evropi so: naraščajoči prihodki in rastoče blagostanje, globalizacija svetovnega gospodarstva z odpiranjem trgov, vse večji individualizem, nove tehnologije, ciljno usmerjanje trženja in oglaševanja, manjša gospodinjstva idr..

Gospodinjstva predstavljajo pomemben člen v verigi potrošnje in proizvodnje, saj gospodinjski potrošniki igrajo pomembno vlogo pri vsakodnevni izbiri blaga in storitev. Čeprav ima vsako posamezno gospodinjstvo relativno majhen vpliv na okolje v primerjavi z velikimi industrijskimi obrati, je zaradi številčnosti gospodinjstev njihov vpliv brez dvoma velik. Kot posamezniki ali kot gospodinjstva vplivamo na okolje tudi z odločitvami o tem kje in kako bomo živeli, kje bomo delali, kako bomo preživljali prosti čas in s čim se bomo prevažali. Naše odločitve so največkrat pogojene z obstoječimi danostmi, kot so urbanistično načrtovanje v preteklosti, zgrajena prometna infrastruktura ali naselja. Vendar je tudi znotraj obstoječih okvirov mogoče najti bolj uravnotežen način življenja.

Po podatkih Statističnega urada RS, gospodinjstva v Sloveniji v povprečju na člana porabijo največ sredstev za prevoz in komunikacije (19 %), nekaj manj za hrano in brezalkoholno pijačo (14 %), rekreacijo, kulturo, izobraževanje ter restavracije in hotele (13 %), stanovanje, vodo, elektriko in drugo gorivo (11 %). Medtem ko se izdatki članov gospodinjstev od leta 2000 znižujejo za hrano in pijačo (za 4,4 %) ter obleko in obutev (1,2 %), pa naraščajo za stanovanja (0,9 %), komunikacije (1,5 %) ter za rekreacijo in kulturo (0,7 %). Skupni povprečni izdatek za člana gospodinjstva je v Sloveniji v letu 2009 znašal 8.023 EUR, kar je za 87 % več kot leta 2000, ko je poraba znašala 4.295 EUR.

V EU-25 najhitreje naraščajo izdatki za naslednja področja: prevoz in komunikacije, stanovanja (vključno s plačili za komunalne storitve), rekreacijo, zdravje in izobraževanje. V EU-15 je rekreacija danes drugo največje področje porabe gospodinjstev. Vzorci potrošnje v EU-10 se približujejo vzorcem v EU-15, kar kaže, da se življenjski slogi spreminjajo, razpoložljiv prihodek pa na splošno povečuje. Podobno kot v Sloveniji se izdatki za hrano v EU-25 kljub naraščajočim prihodkom znižujejo. Med letoma 1995 in 2005 se je njihov delež zmanjšal s 14,4 % na 12,5 %.

Zgolj v zadnjih petdesetih letih je človek porabil več blaga in storitev kot vsi prebivalci planeta v vsej njegovi zgodovini. Izredno produktivno gospodarstvo je pripeljalo do tega, da je potrošnja postala naš način življenja, da je nakupovanje postal ritual, s katerim si celo lajšamo osebnostne probleme, trgovski centri pa so postali prostor za druženje s prijatelji in znanci. Z razvojem prekomerne potrošnje smo pripomogli k pojavu, ko gospodarstvo proizvaja vedno večje količine raznovrstnih izdelkov. Zaradi trenda naraščanja kupne moči in višanja sredstev namenjenih oglaševanju, se je vzpostavil začaran krog nakupovanja oz. potrošnje. Posledično je ločevanje med soodvisnima pojavoma potrošnje in proizvodnje vse težje.

Podatki za Slovenijo:

Cilji so povzeti po: Sporočilu komisije EU Svetu in Evropskemu parlamentu o integrirani politiki do proizvodov (The Communication on the Integrated Product Policy), 2003
Izvorna baza podatkov oz. vir: Statistični urad RS:
- SI-STAT podatkovni portal > Demografsko in socialno področje > Življenjska raven > Anketa o porabi v gospodinjstvih > Povprečna porabljena denarna sredstva gospodinjstev
Skrbnik podatkov: Statistični urad RS, kontaktna oseba: Ana Božič.
Datum zajema podatkov za kazalec: 22. marec 2011
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:Podatki so na voljo za obdobje 2000-2008. Podatke o izdatkih za življenjske potrebščine zbira Statistični urad RS z vprašalnikom Anketa o porabi v gospodinjstvih. Podatki iz obdobja treh let so preračunani na srednje leto in upoštevani pri interpretaciji rezultatov za referenčno leto. Objavljeni so na SI-STAT podatkovnem portalu (struktura porabe na člana gospodinjstva ter povprečno na člana gospodinjstva (EUR).
Izdatki za življenjske potrebščine (koncept potrošnih izdatkov) so klasificirani po COICOP - Klasifikacija osebne porabe po namenu.
Metodologija obdelave podatkov: Na sliki PG06-1 in PG06-2 je z deleži predstavljena struktura izdatkov za življenjske potrebščine v gospodinjstvih za izbrana leta. Povprečna porabljena denarna sredstva na člana gospodinjstva (v EUR) so predstavljena na sliki PG06-3.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Podatki so del rednega zbiranja podatkov po gospodinsjtvih v Sloveniji.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 2
Relevantnost: 2
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura:
• EEA Poročilo: Okolje Evrope, Četrta presoja, poglavje – trajnostna potrošnja in proizvodnja
• EEA Report, No. 11/2005; Household consumption and the environment 02 Jan 2006

22. marec 2011
Barbara Bernard Vukadin, Urška Kušar, Agencija RS za okolje; Alenka Burja, Ministrstvo za okolje in prostor