KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okolja v Sloveniji. So eden od štirih stebrov poročanja o okolju in jih pripravljamo skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj, kakor to prikazuje piramida informacij.

Ali ste vedeli?

Neutral

Po podatkih MzI je bilo leta 2016 priključenih skupno 135 naprav za samooskrbo, leta 2017 720 in leta 2018 1.302 naprave. Leta 2016 je bilo priključenih 130 sončnih elektrarn in 5 hidroelektrarn s skupno nazivno močjo nekaj manj kot 1,1 MW. Leta 2017 je bilo priključenih 718 sončnih elektrarn in 2 hidroelektrarni, skupna nazivna moč priklopljenih naprav pa je znašala slabih 6,5 MW. Leta 2018 je bilo priključenih 1.299 sončnih elektrarn, 2 hidroelektrarni in prvič tudi ena vetrna elektrarna. Skupna nazivna moč priključenih naprav v letu 2018 je bila 13,1 MW.

Good

V letu 2020 je 92,8 % skupnih izpustov amonijaka izviralo iz kmetijstva. Od leta 1990 do 2020 so se izpusti amonijaka v Sloveniji zmanjšali za 22,9 %. V zadnjih letih se izpusti amonijaka v Sloveniji gibljejo približno 15 % pod mejo, ki jo določajo sprejete mednarodne obveznosti (20.000 t letno). Dosegamo tudi cilj, ki ga za leto 2020 določa nova NEC direktiva (zmanjšanje za najmanj 1 % glede na leto 2005).

Neutral

Slovenija spada med neto uvoznice hrane, saj uvoz vrednostno presega izvoz. Po pristopu k Evropski uniji (EU) sta se oba blagovna tokova začela izrazito povečevati. Uvoz se je takrat povečal bolj intenzivno, predvsem na račun predelanih proizvodov, izvoz pa na račun nepredelanih kmetijskih proizvodov. V zadnjem desetletju je rast izvoza hrane in pijače intenzivnejša od rasti uvoza, zato se pokritost uvoza izboljšuje in v obdobju 2017–2021 znaša nekaj čez 60 %.

Good

Površine zemljišč, pripravljene za namakanje, so se v obdobju 2000–2021 povečale od 4.554 ha na 6.576 ha, njihov delež v skupnih kmetijskih zemljiščih v uporabi pa od 0,9 % na 1,4 %. Poraba vode na hektar namakanih zemljišč, ki je močno odvisna od vremenskih razmer v posameznem letu, se je po letu 2000 zmanjšala. Slovenija spada v krog držav EU z najmanjšim deležem kmetijskih zemljišč v uporabi pripravljenih za namakanje.

Neutral

Slovenija je neto uvoznica hrane, saj z domačo proizvodnjo ne pokriva v celoti svojih potreb, še posebej ne pri žitu, krompirju, zelenjavi, sadju, prašičjem mesu in medu. Dolgoročni trend nakazuje, da je stopnja samooskrbe višja in stabilnejša pri večini živalskih proizvodov (mleko, jajca, goveje in perutninsko meso), z izjemo prašičjega mesa in medu, pri katerih se stopnja samooskrbe opazno znižuje.

Good

Površine zemljišč, ki so vključene v izvajanje kmetijsko okoljskih ukrepov, so se v obdobju 2015–2021 opazno povečale. V tem obdobju se je neto površina kmetijskih zemljišč vključenih v kmetijsko okoljske ukrepe povečala iz 131.410 ha na 160.132 ha (povečanje za 22 %). Delež teh zemljišč v skupnih kmetijskih zemljiščih v uporabi (KZU) se je tako povečal iz okoli 27 % na okoli 33 % vseh KZU.


SLEDI NAM

TWITTER