[OD10]
Odpadna jedilna olja in masti
Objave: [ 2010 2009 2008 ]

Kazalec prikazuje letne količine nastalih in zbranih odpadnih jedilnih olj in masti ter načine njihove predelave.

Odpadna jedilna olja in masti predstavljajo frakcijo komunalnih odpadkov s klasifikacijsko številko 20 01 25. Obvezna ravnanja z odpadnimi jedilnimi olji in mastmi (v nadaljnjem besedilu: odpadna jedilna olja), ki nastajajo v kuhinjah pri opravljanju živilske dejavnosti in v gospodinjstvih, določa Uredba o ravnanju z odpadnimi jedilnimi olji in mastmi (Ur. l. RS, št. 70/08).

Slika OD10-1: Količine nastalih in zbranih odpadnih jedilnih olj in masti

Vir: Zbirka Ravnanje z odpadki, Agencija RS za okolje, 2010


Slika OD10-2: Načini ravnanja z odpadnimi jedilnimi olji in mastmi

Vir: Zbirka Ravnanje z odpadki, Agencija RS za okolje, 2010


- izločiti jedilna olja od ostalih frakcij komunalnih odpadkov,
- zagotoviti predelavo jedilnih olj (predvsem v biogoriva).

Odpadna jedilna olja so vsa tista olja v tekočem ali poltekočem stanju, ki nastajajo v kuhinjah pri izvajanju živilske dejavnosti in v gospodinjstvih ter niso več primerna za uporabo, za katero so bila namenjena. Odpadna jedilna olja je prepovedano mešati z drugimi odpadki, odvajati v javno kanalizacijo, male komunalne čistilne naprave, greznice ali neposredno v vode in izpuščati v ali na tla.

Odpadna olja se večinoma zbirajo z zajemanjem manjših količin na posameznih prevzemnih mestih. Zbiranje poteka v posameznih zbirnih centrih odpadkov. Po Odredbi o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Ur.l. RS, št. 21/01) bi na območju vsake občine in v vsakem naselju z več kot 8.000 prebivalci moral biti urejen najmanj en. Zbirnega centra ni treba urediti na območju občine, ki ima manj kot 3000 prebivalcev, če je v okviru javne službe zagotovljeno, da povzročitelji komunalnih odpadkov lahko oddajajo ločene frakcije najmanj v enem zbirnem centru na območju sosednjih občin. Za naselje z več kot 25 tisoč prebivalci je treba urediti najmanj dva zbirna centra, za naselje z več kot 100 tisoč prebivalci pa najmanj en zbirni center na vsakih 80 tisoč prebivalcev.

Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje količina nastalih in zbranih odpadnih jedilnih olj nekoliko narašča. K naraščanju zbranih, prispevajo zbrane količine zbiralcev kot tudi zbrane količine v okviru izvajanja javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov. V letu 2008 je nastalo 2080 ton teh odpadkov, zbranih je bilo 1984 ton. V primerjavi z letom 2004 je leta 2008 nastalo 29 % odpadnih jedilnih olj več, zbranih pa je bilo 43 % več.

Prevladujoči način ravnanja z odpadnimi jedilnimi olji je izvoz v države članice EU na predelavo v biodizel. Iz enega litra olja nastane 90 % biodizla, torej ekološkega goriva, ki ne onesnažuje okolja, ostanek je glicerin, ki se uporablja v farmacevtski, kozmetični in kemični industriji.

V letu 2008 smo izvozili 1520 ton teh odpadkov, druge načine predelave pa smo zagotovili za 455 ton teh odpadkov. Leta 2008 je bilo izvoženih 26 % več odpadkov kot leta 2004. Istega leta je bilo doma predelanih 6 % manj odpadkov kot leta 2004, vendar skoraj 3-krat več kot leta 2006. Ena oseba izvaja predelavo odpadnih jedilnih olj v biodizel (dovoljenje pridobila v letu 2006), ki ga nadalje uporabi izključno za lastne potrebe. Za leto 2008 je bilo prvič poročano o predelavi odpadnih jedilnih olj po postopku sosežiga. Nadalje sta dve osebi za leto 2008 poročali, da ste predelali odpadna jedilna olja, predpisanega dovoljenja pa za to nista pridobili.

V Sloveniji se zaenkrat proizvodnja biodizla iz odpadnih jedilnih olj na industrijski ravni ne izvaja. Za izvajanje tovrstne dejavnosti je treba pridobiti okoljevarstveno dovoljenje skladno z Uredbo o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega (Ur. l. RS, št. 97/04, 71/07 in 122/07).

Podatki za Slovenijo:

Cilji so povzeti po: Operativnem programu odstranjevanja odpadkov s ciljem zmanjšanja količin odloženih biorazgradljivih odpadkov (novelacija marec 2008) in Uredbi o ravnanju z odpadnimi jedilnimi olji in mastmi (Ur. l. RS, št. 70/08)
Izvorna baza podatkov oz. vir: Zbirka Ravnanje z odpadki
Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje
Datum zajema podatkov za kazalec: 18.10.2010
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so na voljo za obdobje 2004-2008.
Do 26.7.2008 so bila pravila ravnanja z odpadnimi jedilnimi olji in mastmi določena s Pravilnikom o ravnanju z odpadnimi jedilnimi olji in mastmi. Z navedenim dnem je v veljavo stopila Uredba o ravnanju z odpadnimi jedilnimi olji in mastmi (Ur. l. RS, št. 70/08), ki pa metodologije zbiranja podatkov ne spreminja.
Podatki zbrani na podlagi Pravilnika o ravnanju z odpadki (Ur. l. RS, št. 84/98, 45/00, 20/01, 13/03) vključujejo poročila naslednjih zavezancev:
• povzročiteljev odpadnih jedilnih olj, ki so skladno s Pravilnikom o ravnanju z odpadki (Ur. l. RS, št. 84/98, 45/00, 20/01, 13/03) zavezanci za posredovanje poročila o nastajanju odpadkov,
• zbiralcev odpadnih jedilnih olj,
• predelovalcev odpadnih jedilnih olj, ki so posredovali poročilo o prevzetih odpadnih jedilnih oljih ter njihovi predelavi,
• izvajalcev javne službe, ki so poročali o zbranih odpadnih jedilnih oljih skladno z Odredbo o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Ur. l. RS, št. 21/01),
• upravljavcev odlagališč, ki so poročali o odloženih odpadnih jedilnih oljih.
Zavezanci morajo glede na veljaven predpis posredovati poročila Ministrstvu za okolje in prostor – Agenciji RS za okolje do 31. marca tekočega leta. Preveri se vsebina vsakega posredovanega poročila, ki se v primeru ugotovljenih pomanjkljivosti uskladi s posameznim zavezancem. Pozove se tudi zavezance, ki do zakonskega roka niso oddali poročil. Vsi dobljeni podatki se vnesejo v zbirko podatkov.
Metodologija obdelave podatkov: Podatki so predstavljeni v tonah.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Podatki o količinah nastalih, zbranih in predelanih ter izvoženih odpadnih jedilnih oljih so usklajeni.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura:
- Odredba o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Ur.l. RS, št. 21/01)
- Okoljsko raziskovalni zavod (ORZ), 2010. Kam z odpadnim oljem?
- Operativni program odstranjevanja odpadkov s ciljem zmanjšanja količin odloženih biorazgradljivih odpadkov (novelacija marec 2008).
- Uredba o ravnanju z odpadnimi jedilnimi olji in mastmi (Ur. l. RS, št. 70/08)

18. oktober 2010
Irena Hribernik Laznik, Vesna Polanec, Agencija Republike Slovenije za okolje