[SE06]
Stopnja tveganja revščine
Objave: [ 2010 ]

Kazalec obravnava stopnjo tveganja revščine v Sloveniji in EU. Spada v skupino 18 kazalcev socialne povezanosti, v podskupino finančne revščine, ki jih je Evropski Svet sprejel v Laeken-u, decembra 2001 (European Communities, 2004).

Stopnja tveganja revščine pomeni odstotek oseb, ki živijo v gospodinjstvih, v katerih je neto ekvivalentni dohodek (vključno z socialnimi transferji in pokojninami) pod pragom tveganja revščine. Prag tveganja revščine je opredeljen s 60% mediane ekvivalentnega dohodka vseh gospodinjstev z upoštevanjem OECD-jeve prilagojene ekvivalenčne lestvice.

Slika SE6-1: Stopnja tveganja revščine po socialnih transferjih v Sloveniji v obdobju 1997-2008 (dohodki v naravi niso vključeni)

Vir: SI-STAT podatkovni portal, Demografsko in socialno področje, 2010.


Slika SE6-2: Stopnje tveganja revščine po socialnih transferjih v državah EU v letu 2008 (dohodki v naravi niso vključeni)

Vir: Eurostat, Population and social conditions, 2010; SI-STAT podatkovni portal, Demografsko in socialno področje, 2010.


- večja socialna povezanost - boj proti revščini in socialni izključenosti,
- do leta 2010 zmanjšati število prebivalcev, ki jim grozi revščina in socialna izključenost s posebnim poudarkom na potrebi po zmanjšanju revščine otrok.

Podatki za Slovenijo:

Cilji so povzeti po: Strategiji razvoja Slovenije (SRS, 2005) ter Prenovljeni strategiji EU za trajnostni razvoj (Prenovljena..., 2006).
Izvorna baza podatkov oz. vir:
Statistični urad RS. SI-STAT podatkovni portal > Demografsko in socialno področje > Življenjska raven > Kazalniki dohodka in revščine (SILC) > Stopnja tveganja revščine glede na starost in spol, Slovenija, letno (začasni podatki).
Publikacija Kazalniki trajnostnega razvoja za Slovenijo > Ravnovesje in skromnost > Stopnja tveganja revščine.
Skrbnik podatkov: Statistični urad RS.
Datum zajema podatkov za kazalec: julij 2010
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatke za Slovenijo objavlja Statistični urad RS in so na voljo za obdobje 2005-2008. Vir so podatki iz Raziskovanja o dohodkih in življenjskih pogojih (SILC), ki je bilo izvedeno na podlagi podatkov, pridobljenih z Anketo o življenjskih pogojih in administrativnih ter registrskih podatkov za posamezno leto. V publikacijah, izdanih pred letom 2008, so bili podatki za leti 2005 in 2006 objavljeni kot podatki za leti 2004 in 2005. Kazalnike so bili namreč pred letom 2008 objavljeni glede na referenčno leto za dohodek (leto pred izvedbo ankete), od leta 2008 dalje pa so objavljeni glede na leto izvedbe SILC. S to spremembo je bil poenoten način objavljanja z Eurostatom. V raziskovanje so zajeta samo zasebna gospodinjstva. Skupinskih gospodinjstva niso anketirana.
Podatki za obdobje pred letom 2005 so povzeti iz publikacije Kazalniki trajnostnega razvoja za Slovenijo (Statistični urad RS).
Metodologija obdelave podatkov: Izračuni temeljijo na letnem razpoložljivem dohodku gospodinjstva. Kazalniki so izračunani za dve definiciji razpoložljivega dohodka. Po prvi (dohodek brez dohodka v naravi) gre za denarni dohodek, v katerega je vključena kot boniteta tudi uporaba službenega avtomobila v zasebne namene. V drugem primeru (dohodek z dohodkom v naravi) je denarnemu dohodku prišteta še vrednost lastne proizvodnje, porabljene v gospodinjstvu (dohodek v naravi). Denarni razpoložljivi dohodek gospodinjstva obsega neto dohodke vseh članov gospodinjstva (iz zaposlitve, vključno z nadomestilom za prehrano in prevoz na delo, iz samozaposlitve, pokojnine, nadomestila za brezposelnost, nadomestila za bolniško odsotnost, štipendije, družinske in socialne prejemke, obresti, dividende, dohodek od oddajanja premoženja v najem, prejete denarne transferje od drugih gospodinjstev), od katerih so odšteti transferji, plačani drugim gospodinjstvom, ter davek na premoženje.
Da bi lahko primerjali življenjsko raven gospodinjstev med seboj, moramo upoštevati njihovo velikost in sestavo. Vsi člani gospodinjstva nimajo enakih potreb, zato uporabljamo ekvivalenčne lestvice, ki upoštevajo ekonomije obsega v gospodinjstvih. Uporabljena je OECD-jeva prilagojena ekvivalenčna lestvica in izračunan dohodek na ekvivalentnega člana. Lestvica daje prvemu odraslemu članu utež 1, drugim članom, starim 14 let ali več, utež 0,5, otrokom, mlajšim od 14 let, pa utež 0,3
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Prednosti: Kazalec je usklajen z metodologijo EUROSTAT in kot tak povsem primerljiv s podatki držav članic.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 2 (zamik zaradi poenotenja z Eurostat)
Prostorska primerljivost: 1

Podatki za druge države:

Izvorna baza podatkov oz. vir: Eurostat.
EUROSTAT > Population and social conditions > Living conditions and welfare > Income and living conditions > Income distribution and monetary poverty > At-risk-of-poverty rate after social transfers by gender.
Skrbnik podatkov: Eurostat.
Datum zajema podatkov za kazalec: julij 2010
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Vir podatkov za obdobje 1994 do 2001 je bilo raziskovanje ECHP (European Community Household Panel) za takratnih 15 članic EU, za ostale države pa so bili podatki povzeti iz njihovih državnih statističnih baz. Leta 2001 je raziskovanje ECHP bilo nadomeščeno z raziskovanjem EU-SILC -raziskovanjem o dohodkih in življenjskih pogojih. Posamezne države so pričele podatke po metodi raziskovanja SILC zbirati ob različnem času (npr. Slovenija leta 2005).
Metodologija obdelave podatkov: Izračuni za posamezne države temeljijo na letnem razpoložljivem dohodku gospodinjstva. Kazalniki so izračunani za dve definiciji razpoložljivega dohodka, tako kot je to navedeno v metodologiji za Slovenijo.
Geografska pokritost: EU-25 vključuje države članice EU: Avstrija, Belgija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo. EU-27 vključuje države članice EU-25 ter Bolgarijo in Romunijo. EU-15 sestavljajo stare članice EU: Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Prednosti: Zbrani podatki so uradni in mednarodno primerljivi. Slabosti: Prehod med koncem zbiranja ECHP in začetkom EU-SILC (v nekaterih državah do leta 2007) je pomenil zbiranje podatkov na ravni posameznih držav in zaradi tega obstajajo pri nekaterih državah prekinitve v nizih zaradi pomanjkanja informacij oz. prekinitve zaradi prehoda od nacionalnih vir podatkov na EU- SILC ipd.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost :
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 2 (prekinitve v nizih)
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura:
- European Communities, 2004. Poverty and social exclusion in the EU. Statistics in focus. Population and social conditions, nb. 16/2004.
- Kazalniki trajnostnega razvoja za Slovenijo, 2010. Ljubljana: Statistični urad RS.
- Nacionalno poročilo o strategijah socialne zaščite in socialnega vključevanja za obdobje 2006 – 2008, 2006. Ljubljana: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.
- Poročilo o razvoju 2010, 2010. Ljubljana: Urad RS za makroekonomske analize in razvoj.
- Prenovljena strategija EU za trajnostni razvoj, 2006. Bruselj: Svet Evropske unije.
- Program boja proti revščini in socialni izključenosti, 2001. Ljubljana: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.
- Varuh, 2008. Bilten Varuha človekovih pravic Republike Slovenije. Št. 12.

30. julij 2010
ARSO