[KM03]
Površine zemljišč s kmetijsko-okoljskimi ukrepi
Objave: [ 2009 2016 2011 2008 ]
Kazalec prikazuje površine zemljišč, ki so vključene v izvajanje kmetijsko-okoljskih ukrepov v Sloveniji in Evropski uniji (EU) v obdobju 1999-2008. Prikazane so površine, za katere so bile izplačane podpore za izvajanje posameznih okoljskih ukrepov po uredbah o izvajanju kmetijske politike v določenem letu. Ker se na isti površini lahko izvaja več različnih kmetijsko-okoljskih ukrepov, osnovni podatek predstavljajo bruto površine zemljišč. Relativni agregatni kazalec je delež površin s temi ukrepi v skupni površini kmetijske zemlje v uporabi. Za izračun relativnega kazalca je uporabljen podatek o neto površinah (brez podvajanja površin, na katerih se izvaja več kakor en ukrep), kar je primerljivo z definicijo, uporabljeno za izračun kazalca v okviru EU. Ta kazalec ne zagotavlja neposredne informacije o okoljski učinkovitosti ukrepov, kaže pa na odziv kmetijskih gospodarstev na kmetijsko politiko, ki podpira okolju prijazne načine pridelave.
Slika KM3-1: Površine zemljišč, vključene v kmetijsko-okoljske programe v Sloveniji

Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 2009; Statistični urad Republike Slovenije, 2009.


Slika KM3-2: Delež površin, na katerih se izvaja vsaj en kmetijsko okoljski ukrep, v skupnih kmetijskih zemljiščih v uporabi po državah EU

Vir: Evropska agencija za okolje, 2005; EUROSTAT, 2009.


- do leta 2013 izvajati kmetijsko-okoljske ukrepe na 365.000 ha kmetijskih zemljišč v uporabi (bruto površina), od tega na 204.000 ha vsaj en kmetijsko-okoljski ukrep (neto površina).

Ukrepi v okviru kmetijsko-okoljskih programov z različnimi oblikami podpor spodbujajo ohranjanje ali prehod na okolju prijaznejše načine pridelave, ki prispevajo k izboljšanju kakovosti tal in voda, ohranjanju rodovitnosti tal, biotske raznovrstnosti in tradicionalne podeželske krajine, s tem pa tudi k trajnostni rabi naravnih virov. Kmetovalci se v program vključujejo prostovoljno, ukrepe pa izvajajo na delu ali celotnem gospodarstvu. S posebno pogodbo se obvežejo, da bodo najmanj minimalno določeno obdobje (praviloma pet let) kmetovali v skladu s predpisanimi pogoji za posamezen ukrep, ki od njih zahtevajo več kakor samo spoštovanje običajnih načel dobre kmetijske prakse. Z vključitvijo v kmetijsko-okoljski program pridobijo pravico do neposrednih plačil za kritje dodatnih stroškov ali nadomeščanje izgube dohodka zaradi zahtevnejšega načina kmetovanja.

Kmetijska politika je prve ukrepe za podporo okolju prijaznih načinov kmetovanja začela izvajati v letu 1999, v večjem obsegu pa po sprejetju Slovenskega kmetijsko-okoljskega programa v letu 2001. V prvem letu (2001) se je poskusno izvajalo deset ukrepov, v naslednjih letih pa je njihovo število naraslo na več kot 20. Podpore v okviru kmetijsko-okoljskega programa so po vstopu v EU leta 2004 postale del Programa razvoja podeželja Republike Slovenije.

Površine zemljišč s kmetijsko-okoljskimi ukrepi se po letu 1999 povečujejo. V letu 1999 so se ti ukrepi izvajali na 2.948 ha, v letu 2008 pa že na 323.043 ha. Površine so naraščale zaradi povečevanja števila ukrepov, pa tudi zaradi vedno večjega odziva na posamezen ukrep. Močno so se povečale predvsem površine z ukrepi za zmanjševanje negativnih vplivov kmetovanja na kakovost tal in vode (integrirana pridelava, ozelenitev njivskih površin, kolobar) ter površine z ekološkim kmetovanjem. Povečevanje površin z ukrepi za ohranjanje krajine, habitatov in biotske raznovrstnosti je bilo bolj zmerno, kljub temu pa tovrstni ukrepi še vedno zavzemajo največji delež bruto površin s kmetijsko okoljskimi ukrepi (v letu 2008 50%).

Delež kmetijske zemlje v uporabi, na kateri se izvaja najmanj en kmetijsko-okoljski ukrep (neto površina) se je povzpel od 0,6 % v letu 1999 na 50,2 % v letu 2008. Primerjava s podatki za članice EU kaže, da je delež površin s kmetijsko-okoljskimi ukrepi v Sloveniji razmeroma visok, vendar mnogo nižji kot na primer v Avstriji, na Švedskem, Finskem in v Luksemburgu, kjer je že v letu 2002 presegel 80%.

Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po: Programu razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013
Izvorna baza podatkov oz. vir: Podatke o odobrenih in izplačanih podporah za posamezne kmetijsko-okoljske ukrepe ter površinah, na katere se ta izplačila nanašajo, vodi Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP). Objavljeni so v okviru letnih Poročil o stanju kmetijstva, živilstva in gozdarstva v posameznem letu (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano), ki so dostopna tudi na spletni strani Kmetijskega inštituta Slovenije. Podatke o skupnih kmetijskih zemljiščih v uporabi zbira in objavlja Statistični urad Republike Slovenije (SURS) v SI-STAT podatkovnem portalu (Okolje in naravni viri > Kmetijstvo in ribištvo > Rastlinska pridelava > Pridelki in površina > Skupine zemljiških kategorij in njivskih posevkov (ha)).
Skrbnik podatkov: ARSKTRP/MKGP, SURS
Datum zajema podatkov za kazalec: 6.11.2009
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki o površinah, za katere so bile odobrene in izplačane podpore za izvajanje kmetijsko-okoljskih ukrepov, so sestavni del sistema izvajanja ukrepov kmetijske politike. Izvorni podatki se posodabljajo tekoče, z vsakim izplačilom odobrene vloge. Podatek o površinah s kmetijsko okoljskimi ukrepi za posamezno leto je prerez stanja na določen datum v drugi polovici naslednjega leta, ko je že bila izvedena večina izplačil za ukrepe, izvajane v predhodnem letu.
Metodologija obravnavanja podatkov: Skupne površine zemljišč, ki so vključene v kmetijsko-okoljske ukrepe, so izračunane kot seštevek površin s posameznimi osnovnimi ukrepi. Podatki o neto površinah, to je površinah, ki so upoštevane samo enkrat, če se na isti površini izvaja več kmetijsko-okoljskih ukrepov, so povzeti neposredno iz letnih poročil MKGP. Ti podatki niso na voljo za vsa leta in metodološko niso povsem primerljivi s podatki o bruto površinah. Relativni kazalec je izračunan z deljenjem neto površin s skupno kmetijsko zemljo v uporabi (neto površine s kmetijsko-okoljskimi ukrepi/KZU x 100). Za izračun strukture bruto površin s kmetijsko okoljskimi ukrepi so posamezni ukrepi združeni v skupine v skladu z metodologijo, uporabljeno v EU v okviru kazalca IRENA 01.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca (z vidika podatkov):
Podatki iz administrativnih virov niso sistematično in redno javno dostopni. V posameznih poročilih je mogoče najti nekoliko različne podatke, ki pa se med seboj ne razlikujejo toliko, da bi to vplivalo na zanesljivost kazalca.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost (z vidika podatkov):
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Kazalec je dovolj zanesljiv.
Negotovost kazalca (za scenarije/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Podatki za EU

Izvorna baza podatkov oz. vir: Podatki o deležu kmetijske zemlje v uporabi, na katerem se izvaja najmanj en kmetijsko okoljski ukrep, so do vključno leta 2002 za vse članice EU-15 zbrani v okviru kazalca IRENA 01 (Area under agri-environment support). Za obdobje od leta 2001 dalje so podatki o tem deležu po posameznih državah članicah EU dostopni v zbirkah podatkov EUROSTAT (Statistics Database > Statistics > Main tables > Environment and energy > Environment > Area under agri-environmental commitment (%)).
Skrbnik podatkov: Evropska komisija, EUROSTAT
Datum zajema podatkov za kazalec: 6.11.2009
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki o površinah se nanašajo na sklenjene pogodbe o izvajanju kmetijsko-okoljskih ukrepov. Podatke posredujejo države članice enkrat letno.
Metodologija obravnavanja podatkov: Podatki so uporabljeni neposredno.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca (z vidika podatkov): Podatki so dostopni z veliko časovno zamudo (zadnji podatki za leto 2005) in ne zajemajo vseh članic EU.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost (z vidika podatkov):
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Kazalec je razmeroma zanesljiv.
Negotovost kazalca (za scenarije/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 2
Prostorska primerljivost: 2

Drugi viri in literatura:
- Evropska agencija za okolje, 2005. IRENA Indicator Fact Sheet 01: Area under agri-environment support.

16. november 2009
Tina Volk, Kmetijski inštitut Slovenije