[PR15]
Zaračunavanje prometnih stroškov
Objave: [ 2009 ]
Kazalec prikazuje višino zaračunanih prometnih stroškov za cestni in železniški tovorni prometni podsistem po posameznih evropskih državah. Pri tem se podatki za cestni tovorni prometni podsistem nanašajo na leto 2004, podatki za železniški tovorni prometni podsistem pa na leto 2005.
Slika PR15-1: Zaračunani stroški cestnega tovornega prometa v letu 2004

Vir: TERM 2006 22 – Progress in charge levels, European Environment Agency, 2006.


Slika PR15-2: Zaračunani stroški železniškega tovornega prometa v letu 2005

Vir: TERM 2006 22 – Progress in charge levels, European Environment Agency, 2006.


Uvedba sistema plačevanja uporabe prometne infrastrukture po načelu mejnih družbenih stroškov (to je stroškov, ki jih uporabnik infrastrukture povzroči sebi, drugim uporabnikom infrastrukture in družbi kot celoti).
Cilj politike zaračunavanja prometnih stroškov je doseganje čim večje družbeno-gospodarske blaginje, to je zmanjševanje negativnih vplivov prometa ob hkratnem upoštevanju njegovih koristi. Ta cilj je posredno ali neposredno vsebovan v večini evropskih dokumentov s področja prometne politike. Za dosego tega bi morali zaračunani prometni stroški odražati celotne družbene stroške (vključno z zunanjimi (eksternimi) stroški prometa) tako po njihovi višini kot tudi notranji strukturi (EEA, 2006).

Višina prometnih stroškov pove, v kolikšni meri se promet zaračunava. Ta podatek je pomemben, saj se prometni stroški lahko zaračunavajo njihovim povzročiteljem, kar posledično vodi v zmanjšanje povpraševanja po uporabi posameznega prevoznega sredstva. Višje cene prometa lahko tako sčasoma pripeljejo do spremembe načina prevoza ali do skupnega zmanjšanja prometnega povpraševanja, kar oboje vodi v zmanjšanje negativnih vplivov prometa na okolje (EEA, 2006). Natančnih gibanj zaračunavanj prometnih stroškov za cestni promet ni mogoče analizirati zaradi pomanjkanja zanesljivih podatkov o dolžinah poti. Zatorej ni jasno ali so povečani proračunski prihodki iz cestnin po posameznih državah posledica povečanih stroškov na prevoženo kilometrino ali pa posledica skupnega povečanja dolžine poti. Kljub temu pa je jasno, da se z vzpostavljanjem novih sistemov zaračunavanja prometnih stroškov, povprečna stopnja dajatev za promet povečuje (EEA, 2006).

Cestni tovorni promet
Zaračunani stroški težkega tovornega prometa v državah EU-15 so z izjemo v Veliki Britaniji in Franciji precej nižji od najboljše ocene za zunanje stroške prometa. Slovenija se pri tem uvršča med države s povprečno stopnjo zaračunanih prometnih stroškov. Na evropski ravni je razveseljivo dejstvo, da se velikost ocestninjenih avtocestnih odsekov povečuje, vse več držav pa poleg tega uvaja daljinsko cestninjenje, ki je pravičnejše in prispeva k bolj učinkovitemu zaračunavanju prometnih stroškov.

Železniški tovorni promet
Med državami EU obstajajo precejšnje razlike v zaračunavanju uporabnine železniške infrastrukture za tovorni promet. Z izjemo Slovaške pa za vse ostale države velja, da ta strošek zaračunavajo nižje, kot so ocenjeni povprečni zunanji stroški za to vrsto prometa. Presenetljive razlike v zaračunavanju stroškov železniškega tovornega prometa obstajajo tudi med skupino državav EU-15 in novimi članicami EU, ki tovrstni promet zaračunavajo v precej višji meri. Razlog za to verjetno leži v višjih stroških vzdrževanja železniške infrastrukture. Slovenija se po teh podatkih uvršča med države z nižjo stopnjo zaračunavanja prometnih stroškov (EEA, 2006).

Podatki za Slovenijo in druge države

Cilji so povzeti po: Resoluciji o prometni politiki Republike Slovenije. Uradni list RS, št. 58/2006.
Izvorna baza podatkov oz. vir: TERM 2006 22 – Progress in charge levels, Indicator fact sheet (19. 8. 2009).
Skrbnik podatkov: European Environment Agency (EEA).
Datum zajema podatkov za kazalec: 19. avgust 2009.
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so zbrani iz različnih virov po principu »ad hoc«. Za cestni promet se podatki nanašajo na leto 2004, za železniškega pa na 2005.
Metodologija obdelave podatkov: Stopnja zaračunavanja uporabe cestne infrastrukture je ocenjena na podlagi ocen o dolžinah poti, ki temeljijo na najboljših razpoložljivih informacijah.
Geografska pokritost: Skupino EU-15 sestavljajo države: Belgija, Danska, Nemčija, Grčija, Španija, Francija, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Avstrija, Portugalska, Finska, Švedska in Združeno kraljestvo. Skupino EU-10 sestavljajo države: Ciper, Malta, Estonija, Litva, Latvija, Poljska, Češka, Slovaška, Slovenija in Madžarska.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Redki podatki o dolžini poti in učinkovitosti porabe goriva preprečujejo izvedbo analize trenda. Razpoložljivi podatki so zelo manipulativni.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: 3
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki se nanašajo samo na leti 2004 (cestni promet) in 2005 (železniški promet).
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije niso izdelane.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 3
Relevantnost: 1
Točnost: 3 (podatki o pomorskem in zračnem prometu skorajda ne obstajajo)
Časovna primerljivost: 3 (ni možno narediti časovne vrste)
Prostorska primerljivost: 3 (pomanjkljivi podatki pri nekaterih državah)

Drugi viri in literatura:
EEA, 2006: TERM 2006 22 – Progress in charge levels. Indicator fact sheet, European Environment Agency.

Kazalec je bil osvežen 24. 12. 2009.
Aljaž Plevnik, Jani Kozina, Urbanistični inštitut RS