[PS01]
Ocenjena škoda po elementarnih nesrečah
Objave: [ 2009 2007 ]
Kazalec prikazuje ocenjeno škodo po elementarnih nesrečah, ki jo ugotavlja državna ali občinska komisija z neposrednim vpogledom v vsako sredstvo ali drugo dobrino v zasebni in drugi lasti, ki ji je bila prizadejana kakršnakoli škoda. Elementarne nesreče so posledica naravnega pojava (potres, poplava, požar, suša, neurje, toča, pozeba, žled, nestabilnost oziroma plazenje tal in snega, epidemija (množične nalezljive bolezni pri ljudeh), epizootija (množične bolezni pri živalih), škoda zaradi različnih rastlinskih škodljivcev in bolezni, okoljske nesreče in druge nesreče - posledice človekovega delovanja ter ravnanja, ko različni dogodki pri opravljanju neke dejavnosti ali upravljanju sredstev za delo in ravnanju z nevarnimi snovmi uidejo nadzoru ter ogrozijo življenje ali zdravje ljudi, živali, premoženje, kulturno dediščino in okolje.

V analizo pridobljenih podatkov so zajeti vzroki za nastanek elementarne nesreče in odstotek ocenjene škode po posameznih vrstah nesreče glede na letni bruto domači proizvod (BDP) Slovenije.

Slika PS1-1: Struktura ocenjene škode glede na vzroke za nastanek elementarne nesreče v Sloveniji v obdobju od 1994 do 2008

Vir: SI-STAT, december 2009, Statistični urad Republike Slovenije


Slika PS1-2: Delež ocenjene škode glede na letni bruto domači proizvod (BDP) Slovenije

Vir: SI-STAT, december 2009, Statistični urad Republike Slovenije



- Zmanjšanje ogroženosti pred poplavami (Načrt upravljanja voda zaradi ogroženih območij, z namenom zmanjševanja škodljivega delovanja voda)
- Izboljšanje razpoložljivosti vodnih količin za rabo ter stanja voda in pripadajočih ekosistemov (Program za zmanjševanje posledic hidroloških suš)

Naravne nesreče so nepredvidljive in škoda je lahko zelo različna. Najpogostejše so neurja s točo in močnim vetrom, poplave, potresi in požari. Po nekaterih ugotovitvah so eden izmed vzrokov za krepitev skrajnih vremenskih pojavov in škode, ki jih ti povzročajo, podnebne spremembe, ki jih lahko pripišemo predvsem človeku in njegovim dejavnostim. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije so tudi v Sloveniji večino škode po elementarnih (to je naravnih in drugih) nesrečah povzročili ekstremni vremenski dogodki. Od leta 1994 do 2008 so toča in močan veter, suše in poplave odgovorni za kar 70 % vse nastale škode. Višina škode med leti niha, povprečno pa je v omenjenem obdobju znašala vsaj 0,4 % bruto domačega proizvoda. Po oceni Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, ki spremlja tudi posredne stroške, povezane s škodo po naravnih nesrečah, je ta delež še mnogo višji – okoli 2 % BDP.

V letu 2008 sta po končni oceni največ škode povzročila toča in neurje, in sicer toča za 90.914 tisoč EUR, neurje pa za 23.672 tisoč EUR, največ v podravski regiji. Največ škode je bilo na gradbenih objektih.

Za postopno nižanje stroškov obnove je ključna preventiva. Poseben poudarek je na izdelavi kart območij ogroženosti z naravnimi nesrečami (potresi, poplave, suše in plazenje tal). Namen njihove uporabe bo obvarovanje pred posredno in neposredno nevarnostjo ter predvidevanje zahtevanih ukrepov za preprečevanje in zmanjšanje morebitnih posledic. Služile bodo tudi za prostorsko načrtovanje in obvarovanje pred nevarnostmi, tako bi bilo škode, ki jo povzročajo naravne nesreče, postopoma manj.

Uporabljeni so podatki, ki so objavljeni na podatkovnem portalu SI-STAT( http://www.stat.si/pxweb/dialog/statfile2.asp) Statističnega urada Republike Slovenije.

Podatke o oceni gmotne škode, ki so jo evidentirale komisije za ocenjevanje škode, prikazujejo občine za vsako elementarno nesrečo posebej. Dobijo jih od občinskih komisij za ocenjevanje škode, republiške komisije za ocenjevanje škode ali drugih strokovnih služb. Omenjene komisije ugotovijo vrste škode po vzrokih njenega nastanka, po območjih, sredstvih, ki so bila oškodovana, in dejavnostih, v katerih je škoda nastala, ter ocenijo vrednost izgub. Občine so pri izpolnjevanju navedenih poročil uporabljale Uredbo o metodologiji za ocenjevanje škode, ki so jo povzročile elementarne nesreče (Ur. l. RS, št. 67/03, 79/04, 81/06 in 58/08). Zaradi nepopolnega poročanja in metodoloških težav podatki niso popolni.

30. december 2009
Jurij Rupnik, Ministrstvo za okolje in prostor