[ZR06]
Onesnaženost zraka z dušikovim dioksidom
Objave: [ 2009 2016 2013 2008 ]

Kazalec prikazuje pogostost prekoračitev mejne urne vrednosti dušikovega dioksida - NO2 (mejna urna vrednost 200 μg/m3), povprečne letne koncentracije dušikovega dioksida - NO2 (mejna letna vrednost 40 μg/m3) in kritične letne koncentracije dušikovih oksidov - NOx za zaščito vegetacije in ekosistemov (30 µg/m3) na merilnih postajah v Sloveniji v obdobju 1992 - 2008.

Dušikovi oksidi igrajo pomembno vlogo pri vplivu onesnaženega zraka na okolje, predvsem pri zakisovanju, evtrofikaciji ter tvorbi fotokemičnega smoga. Glavni viri dušikovih oksidov v urbanih območjih so promet, individualna kurišča in termoenergetski objekti, ki uporabljajo za gorivo premog. Nastajajo s spajanjem dušika in kisika pri visokih temperaturah. V izpušnih plinih je preko 90 % dušikovega monoksida (NO), ki v ozračju postopno oksidirajo v dušikov dioksid (NO2). Stopnja oksidacije NO, nastalega zaradi prometa, v višje okside, raste z njegovo oddaljenostjo od izvora izpusta. Pri tem ima pomembno vlogo tudi ozon v zraku, ki reakcijo oksidacije močno pospeši. Pri vstopu ozonskih molekul v reakcijo oksidacije se lahko zmanjša koncentracija ljudem škodljivega ozona v zunanjem zraku. Koncentracije NO2 so močno odvisne tudi od meteoroloških razmer in letnega časa.

Slika ZR6-1: Število ur s preseženo mejno urno vrednostjo koncentracije NO2 (dovoljeno preseganje znaša 18 ur)

Vir: Zbirka podatkov avtomatskih meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), Agencija Republike Slovenije za okolje, 2009


Slika ZR6-2: Gibanje povprečne letne koncentracije dušikovega dioksida NO2 (letna mejna vrednost je 40 μg/m3 in kritična letna koncentracija NOx za zaščito vegetacije 30 µg/m3)

Vir: Zbirka podatkov avtomatskih meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), Agencija Republike Slovenije za okolje, 2009


Doseganje mejnih vrednosti koncentracije dušikovih oksidov za zaščito zdravja ljudi ter vegetacije:
- urna mejna koncentracija NO2 za zaščito zdravja ljudi, ki velja od 1.1.2005 dalje: 200 µg/m3 (dovoljeno preseganje - 18 krat v enem letu),
- letna mejna koncentracija NO2 za zaščito zdravja ljudi, ki velja od 1.1.2009 dalje: 40 µg/m3 + 2 µg/m3 (sprejemljivo preseganje za leto 2009) = 42 µg/m3.
Mejna letna koncentracija NO2 za zaščito zdravja ljudi 40 µg/m3 mora biti dosežena do 1.1.2010.

Alarmna vrednost za dušikov dioksid, izmerjena v treh zaporednih urah na mestih, ki so reprezentativna za kakovost zraka na vsaj 100 km2, na celotnem območju ali v aglomeracijah, ne sme presegati 400 µg/m3.

Kritična letna koncentracija NOx za zaščito vegetacije: 30 µg/m3.

Koncentracije dušikovega dioksida (NO2) so praviloma višje v zimskem času, predvsem zaradi neugodnih vremenskih razmer (temperaturne inverzije), poleti pa nižje, ker se NO2 porablja za tvorbo ozona (O3). Povišane koncentracije NO2 so izmerjene ob večjih termoenergetskih objektih, najvišje pa ob prometnih cestah. Z oddaljenostjo od prometne ceste koncentracija NO2 pada. Z uporabo katalizatorjev v avtomobilih so se izpusti NO2 iz prometa zmanjšali, a zaradi stalno naraščajočega prometa ne prav veliko.

Iz slike ZR6-1 je razvidno, da v obdobju od leta 1994 leta dalje v urbanih središčih Slovenije NO2 ne presega z zakonodajo predpisane mejne urne vrednosti. Tudi povprečna letna vrednost ni presežena nikjer v Sloveniji (slika ZR6-2). V zadnjih letih so bile najvišje koncentracije NO2 izmerjene na merilnem mestu v Mariboru, kjer je merilna postaja locirana tik ob voznem pasu ceste v centru mesta. Najnižje koncentracije NO2 so izmerjene na merilnem mestu Rakičan pri Murski Soboti, ki je reprezentativno za podeželsko okolje v bližini mesta.

Slovenija je v skladu s ˝Predhodno oceno onesnaženosti zunanjega zraka˝ (september 2009) razdeljena na območja z različnimi ravnmi onesnaženosti. Kakovost zraka zaradi onesnaženosti z NO2 je na celotnem območju Slovenije podobna in ni kritična.

Cilji povzeti po: Direktiva 2008/50/EC o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo, Uredba o žveplovem dioksidu, dušikovih oksidih, delcih in svincu v zunanjem zraku (Ur. l. RS, št. 52/02) in Pravilnik o monitoringu kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS, št.36/07).
Izvorna baza podatkov oz. vir: Zbirka podatkov avtomatskih meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), Urad za hidrologijo in stanje okolja Agencije Republike Slovenije za okolje.
Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje
Datum zajema podatkov za kazalec: julij 2009
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Osveževanje podatkovne zbirke kakovosti zunanjega zraka poteka mesečno, podatki pa so dokončno na voljo šele po eno-letnem pregledu.
Metodologija obdelave podatkov: Za kazalec so uporabljeni podatki o prekoračitvi mejne urne vrednosti dušikovega dioksida - NO2 (mejna urna vrednost 200 μg/m3), podatki o povprečni letni koncentraciji dušikovega dioksida - NO2 (mejna letna vrednost 40 μg/m3) ter podatki o povprečni letni koncentraciji NOx (mejna letna vrednost 30 μg/m3). Podatki so preračunani iz izmerjenih urnih vrednosti.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Za izračun kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki, pridobljeni v skladu z zahtevami za spremljanje in statistično obdelavo. Zato so tudi mednarodno primerljivi.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): zanesljiv
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): ni projekcij
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Informacija o merilni metodi za spremljanje koncentracij dušikovega dioksida v zunanjem zraku: Za spremljanje koncentracij dušikovega dioksida v zunanjem zraku se uporablja avtomatska merilna metoda, ki deluje po principu kemoluminescence. Meritve se izvajanju v skladu s standardom SIST ISO 7996:1996.

Informacije o merilnih mestih avtomatske mreže DMKZ:

Ljubljana je imela do leta 2001 dve merilni mesti za merjenje onesnaženosti zunanjega zraka – Figovec (T(U)) in Ljubljana-Bežigrad (B(U)). Konec leta 2001 je bilo merilno mesto Figovec ukinjeno. Za vpliv na zdravje večine prebivalcev mesta Ljubljane je namreč reprezentativno merilno mesto Ljubljana-Bežigrad. Merilno mesto v Mariboru (T(U)) je locirano tik ob voznem pasu ceste, v centru mesta, nedaleč od križišča. Merilniki tako spremljajo kakovost zraka, ki je v veliki meri onesnažen zaradi vpliva prometa. V Celju ((B(U)) potekajo meritve v bolnišničnem kompleksu na obrobnem delu centra mesta. Merilno mesto je reprezentativno za širše območje mesta. Na obrobju centra mesta je tudi merilno mesto v Novi Gorici ((B(U)). Merilna mesta v mestih v Zasavju so bolj ali manj pod vplivom izpustov iz prometa, lokalne industrije ter individualnih kurišč. Merilne postaje se nahajajo v Zagorju (T(U)), Trbovljah(B(S)) in Hrastniku (B(S)). Merilno mesto Rakičan pri Murski Soboti (B(R(NC)) je reprezentativno za podeželsko okolje v bližini mesta. V letu 2008 smo pričeli z meritvami dušikovih oksidov tudi v Kopru (B(U)). To merilno mesto uvrščamo med lokacije, ki merijo koncentracije, ki so značilne za mestno ozadje.

Pri navajanju merilnih mest označujejo oznake v oklepajih tip merilnega mesta in območje, kjer je locirana merilna postaja. Pri tem pomeni T prometni tip postaje, B tip ozadja, U mestno območje, S predmestno območje, R podeželsko območje, NC pa primestno območje.

7. december 2009
Mateja Gjerek, Agencija RS za okolje