KAZALCI OKOLJA

Kazalci okolja v Sloveniji


Kazalci okolja so na dogovorjen način izbrani in predstavljeni podatki o okolju. Na podlagi grafov, kart in komentarjev kažejo smer razvoja okoljskih pojavov v Sloveniji. Pripravljamo jih skladno z Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/2004 s spremembami). Spletišče omogoča dostop do preko 180 kazalcev okolja, temelječih na številčnih podatkih, ki kažejo stanje, lastnosti ali razvoj kakšnega pojava. Pridobimo jih s povezovanjem podatkov in opažanj.

Ali ste vedeli?

Neutral

Skoraj polovica gospodinjstev v enodružinskih hišah je naklonjena ogrevanju s toplotno črpalko. Indeks je leta 2022 znašal 44 na lestvici od 0 do 100 in se od leta 2019 ni bistveno spremenil. Večina gospodinjstev v enodružinskih hišah še vedno meni, da je uporaba obnovljivih virov energije pomembna. Delež gospodinjstev, ki razmišljajo o zamenjavi ali dopolnitvi ogrevanja s toplotno črpalko, ter tistih, ki jo že uporabljajo, se je med letoma 2015 in 2017 občutno povečal, nato pa se je stabiliziral. Naklonjenost toplotnim črpalkam med regijami je različna.

Neutral

V Sloveniji obdelujemo nekaj več kot 8 arov (0,08 hektara) njiv na prebivalca, kar je dobra tretjina povprečja držav Evropske unije (EU-27), ki znaša 22 arov njiv na prebivalca (podatki za leto 2023). Ta površina se med leti 2000 in 2023 ni bistveno spremenila, kar kaže na to, da Slovenija ohranja svoj pridelovalni potencial.

Good

Bilančni presežek fosforja (P) v kmetijstvu se je v obdobju 1992–2024 zmanjšal za 109 %. Zmanjšanje je posledica manjšega vnosa fosforja z mineralnimi in živinskimi gnojili ter povečevanja odvzema s pridelkom kmetijskih rastlin. Do leta 2003 so bili presežki med 11 in 16 kg P na hektar. Zatem so se rpesežki zmanjšali in so v zadnjem petletnem obdobju dosegli povprečno vrednost +0,4 P na hektar. Realna primerjava bilančnega presežka z drugimi članicami EU ni mogoča. Na voljo so le podatki za 15 držav, s tem da ni podatkov za države, ki so v preteklosti izkazovale največje presežke.

Neutral

Skupno gledano podatki potrjujejo jasno razporeditev zalog ogljika glede na rabo: organska/pozamočvirjena tla in rabe s stalno pokrovnostjo (barjanski travniki, trajni travniki, drevesno-grmovna vegetacija) dosegajo najvišje zaloge (približno 105–190 t/ha, z barjami na vrhu), sledijo ekstenzivni sadovnjaki (okrog 100 t/ha), medtem ko intenzivni sadovnjaki in vinogradi ostajajo v nižjem razponu (približno 59–94 t/ha). Njive so na srednji ravni, a z znaki povečevanja po letu 2020 (113,3 t/ha). Upoštevati je treba, da so nekateri segmenti (npr.

Neutral

V obdobju 2022-2024 se je zmanjšal delež kmetijskih površin za 0,3 %. Najizraziteje so se zmanjšale površine zemljišč v zaraščanju, njiv in vrtov ter vinogradov, medtem ko so se povečale površine travnikov, manj prisotnih kmetijskih rab ter neobdelanih kmetijskih zemljišč. Pozitivna sprememba v omenjenem obdobju je bila povečan delež travnikov (trajnih in barjanskih travnikov), ki lahko nakazujejo na postopno obnavljanje kmetijske krajine. Slovenija je po številu njiv in vrtov na prebivalca krepko pod evropskim in svetovnim povprečjem.

Neutral

Skupna poraba fitofarmacevtskih sredstev (FFS) v Sloveniji se je v zadnjih 30 letih zmanjšala za skoraj dve tretjini — z 2.031 ton v letu 1992 na 733 ton v letu 2024. Hkrati se je zmanjšala tudi intenzivnost - poraba na hektar obdelovalnih zemljišč. S povprečnih 6,57 kg/ha v obdobju 2000–2010 je skupna poraba FFS na hektar njivskih površin in trajnih nasadov v letu 2024 znašala le še 3,63 kg/ha.