[NB09]
Rastline – invazivne vrste
Objave: [ 2007 ]

Invazivne vrste so z naravovarstvenega stališča predvsem tiste vrste, ki se spontano širijo v novem naravnem ali polnaravnem okolju in s svojim množičnim pojavljanjem povzročajo resne motnje/spremembe v delovanju ekosistema.

Kazalec prikazuje spreminjanje deleža invazivnih vrst primerjalno po obdobjih, na podlagi razpoložljivih podatkov. Za prikaz deležev so bili vzeti vsi razpoložljivi podatki iz obdobja zadnjih 50 let, torej 1957-2006, primerjalni nizi podatkov pa za obdobja 1987-1996 (okoli 100.000 podatkov) in obdobje 1997-2006 (okoli 130.000 podatkov), iz katerih so bile obravnavane invazivne vrste po seznamu v prilogi.

Slika NB9-1: Spreminjanje deleža invazivih vrst v flori kvadranta (35 km2) med obdobjema 1987-1996 in 1997-2006. (Z rdečo barvo je označen povečan delež, s črno zmanjšan.)

Vir:


Priprava in sprejem operativnega programa ravnanja s tujerodnimi invazivnimi vrstami (ReNPVO, 2005):
– ustavitev trenda naraščanja deleža invazivnih vrst v lokalni flori in/ali trend se obrne (do leta 2010);
– preprečevanje vnosa novih invazivnih vrst in takojšnje ukrepanje v primeru začetka širjenja nove invazivne vrste s ciljem popolnega iztrebljenja invazivnih vrst.

Delež prisotnih invazivnih vrst, zabeleženih v zadnjih desetih letih je opazno večji kot v desetletju pred tem (rdeči krogci), medtem ko je kvadrantov, kjer se je delež invazivnih vrst zmanjšal bistveno manj (črni krogci). Velikost krogca je sorazmerna z razliko med deležema, kar hkrati pomeni, da so kvadranti z enakim deležem invazivnih vrst prej in po tem navidezno brez invazivk, saj je trend 0. Opazno je prevladujoče povečanje deleža invazivk v zadnjem desetletju.

Tak trend je vsekakor zaskrbljujoč, pri čemer pa nekaj navideznega upada deleža invazivnih vrst v resnici ne prikazuje realnega stanja, zaradi različne stopnje obdelane flore v posameznih kvadrantih v predhodnem desetletju. Invazivne vrste, ki se spontano širijo in s svojim množičnim pojavljanjem povzročajo motnje in spremembe v delovanju ekosistema, v Sloveniji še niso ustrezno zakonodajno pokrite, prav tako niso opredeljeni ukrepi (kot npr. omejevanje vnosa in širjenja) ob njihovem množičnem pojavu.

Izdelava kazalca je prvi tovrstni poskus, zato so bili kot vhodni podatki uporabljeni vsi razpoložljivi podtaki o razmeroma lahko prepoznavni skupini vaskularnih rastlin. Grupirani so v daljša časovna obdobja (npr. vsaj 5, bolje pa 10 let), ter prikazani z ustreznim rasterskim modelom, ki do neke mere prikrije lokalno pristranskost vzorčenja.

Surove vhodne podatke je tako predstavljalo nekaj nad pol milijona podatkov o uspevanju vrst vaskularne flore na območju Slovenije, kazalec pa pripravljen na podlagi pripravljenega seznama invazivnih vrst (priloga), čemur je sledilo ustrezno taksonomsko ovrednotenje, povezava z razpoložljivimi taksonomskimi imeni in agregiranje hierarhično podrejenih taksonov ter izločanje podvojenih podatkov. Kazalec je zasnovan tako, da je ponovljivo merljiv in popolnoma primerljiv z kazalcem vrstnega bogastva in spreminjanjem deleža ogroženih vrst v flori kvadranta.

Viri:
- Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. Ur.l. RS, št. 82/2002.
- Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah. Ur.l. RS, št. 46/2004.
- Podatkovna zbirka »Flora Slovenije«. CKFF , Miklavž na Dravskem polju. [stanje na dan 1. 5. 2007]
- Jogan, N., 2000: Naše orhideje, Ključ za določanje kukavičevk divjerastočih v Sloveniji. Samozaložba. 46 pp.
- Jogan, N., T. Bačič, B. Frajman, I. Leskovar, D. Naglič, A. Podobnik, B. Rozman, S. Strgulc Krajšek & B. Trčak, 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 443 pp.
- Martinčič, A., Wraber, T., Jogan, N., Podobnik, A., Turk, B., Vreš, B. & al., 2007: Mala flora Slovenije. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana.
- Wraber T. & P. Skoberne, 1989: Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk SR Slovenije. Varstvo narave (Ljubljana) 14-15: 1-429.

junij 2007
Dr. Nejc Jogan, Oddelek za biologijo BF UL