[NB05]
Rastline – vrstno bogastvo in ogrožene vrste
Objave: [ 2007 ]

Vrstno bogastvo rastlin je povezano predvsem s pestrostjo habitatnih tipov, ta pa je pogojena z različnimi dejavniki, od naravnogeografskih (razpon nadmorskih višin, obsevanost s soncem, geološka zgradba) preko florogenetskih do čisto antropoloških (intenzivnost vpliva na naravo, urbanizacija, ekstenzivnost kmetovanja...).

Kazalec prikazuje vrstno bogastvo rastlinskih vrst primerjalno po obdobjih, na podlagi razpoložljivih podatkov. Za oceno vrstnega bogastva višjih rastlin so bili vzeti vsi podatki iz obdobja zadnjih 50 let, torej 1957-2006, primerjalni nizi podatkov pa za obdobja 1987-1996 (okoli 100.000 podatkov) in obdobje 1997-2006 (okoli 130.000 podatkov). Podrobneje so prikazane še ogrožene vrste rastlin oz. njihov trend spreminjanja deleža v flori kvadranta v enakih primerjalnih obdobjih.

Surove vhodne podatke predstavlja nekaj nad pol milijona podatkov o uspevanju vrst vaskularne flore na območju Slovenije, izmed vseh razpoložljivih podatkov pa so bili izbrani le tisti z zadostno stopnjo topografske natančnosti, da jih je bilo moč nesporno umestiti v mrežo 35 km2 velikih kvadrantov. Več v »Podatki in viri«.

Slika NB5-1: Vrstno bogastvo vrst višjih rastlin v osnovnih poljih (okoli 140 km2) Slovenije: minimum: 2, maksimum: 1286.

Vir:


Slika NB5-2: Spreminjanje deleža ogroženih vrst v flori kvadranta (35 km2) med obdobjema 1987-1996 in 1997-2006. Z zeleno barvo je označen povečan delež, s črno zmanjšan.

Vir:


Ohranjanje visoke stopnje biotske raznovrstnosti in zaustavitev upadanja biotske raznovrstnosti do leta 2010:
– ohranitev oziroma doseganje ugodnega stanja ogroženih vrst in habitatnih tipov;
– delež ogroženih vrst v flori kvadranta se dolgoročno ustali oziroma poveča.

Glede na to, da so rastline primarni producenti in s tem glavni gradniki biomase ter s tem ustvarjajo življenjska okolja za večino drugih organizmov, so za spremljanje stanja okolja preprosto nenadomestljive. Vendar je stopnja poznavanja nekaterih skupin rastlin v Sloveniji zelo nizka in s tem gostota podatkov o njihovem pojavljanju slaba in jih tako kljub znani indikatorski vrednosti (npr. alg, lišajev) ne moremo uporabiti kot indikatorje, ki bi nam dobro prikazovali stanje okolja za celotno državo. Po drugi strani so nekatere dobro obdelane in hkrati dobre indikatorske skupine, kot npr. divjerastoče orhideje, za katere pa prav tako ni sistematičnega in rednega vzorčenja na širšem območju. Težavo predstavlja tudi razmeroma počasni trendi sprememb. Vse navedeno je potrebno upoštevati pri interpretaciji, saj sta obe sliki predstavljeni informativno in predvsem za primerjavo med seboj.

Vrstno bogastvo rastlin: na približno 140 km2, kolikor obsegajo 4 kvadranti, ki skupaj tvorijo osnovno polje, je v zahodni Sloveniji, ki obsega večji del Alp in slovenski submediteran s Krasom in delom Istre, v glavnem 800 ali več taksonov, kar je znatno več kot v osrednjem in vzhodnem delu Slovenije. Odstopajo nekatera območja z izrazito večjo intenziteto vzorčenja, kot npr. okolica Ljubljane, vendar tu lahko govorimo o artefaktu. Nekatera mejna osnovna polja imajo v resnici na ozemlju Slovenije le zelo majhen delež površine, zato so prikazana števila kljub sicer visoki biodiverziteti nizka. Splošni vtis potrjuje že dolgo znano dejstvo, da je florna pestrost povezana predvsem s pestrostjo habitatnih tipov, ta pa je pogojena z različnimi dejavniki, od naravnogeografskih (razpon nadmorskih višin, ekspozicije, geološka zgradba) preko florogenetskih do čisto antropoloških (intenziteta vpliva na naravo, urbanizacija, ekstenzivnost kmetovanja...).

Spreminjanje deleža ogroženih vrst v flori kvadranta: z zeleno barvo so prikazani kvadranti, v katerih je bil delež ogroženih vrst zabeleženih v zadnjih desetih letih večji kot v desetletju pred tem, s črno pa kvadranti, kjer se je delež ogroženih vrst zmanjšal oz. da nekaterih ogroženih vrst, ki so v predhodnem desetletju na nekem območju še uspevale, deset let kasneje ni več. Velikost krogca je sorazmerna z razliko med deležema, kar hkrati pomeni, da so kvadranti z enakim deležem ogroženih vrst prej in potem navidezno brez teh vrst, saj je trend 0.

Kakršna koli drugačna ali nadaljnja interpretacija je delikatna, saj je očitno, da po velikosti trenda najbolj odstopajo v pozitivno ali negativno smer nekateri obmejni kvadranti, kjer je rezultat lahko tudi artefakt in posledica naključno pristranskega vzorčenja. Vsekakor pa je očitno, da je trend izumiranja ogroženih vrst opazen v slovenski Istri, na skrajnem vzhodu Slovenije v poplavnem območju Mure, na skrajnem vzhodnem delu slovenskega porečja Save (Prilipe, Jovsi, Dobrava), zdi pa se tudi, da v zahodnih Karavankah in v severnih odrastkih dinarskega sveta. Rahla koncentracija izumiranja ogrožene flore je opazna tudi na območju Pohorja in Slovenskih goric. Po drugi strani so kvadranti z navidezno izboljšanim stanjem bolj razpršeni po Sloveniji z nekaj neizrazitimi zgostitvami v zgornjem Posočju, vzhodnih Kamniških Alpah in v Beli krajini.

Izdelava kazalca je prvi tovrstni poskus, zato so bili kot vhodni podatki uporabljeni vsi razpoložljivi podtaki o razmeroma lahko prepoznavni skupini vaskularnih rastlin. Grupirani so v daljša časovna obdobja (npr. vsaj 5, bolje pa 10 let), ter prikazani z ustreznim rasterskim modelom, ki do neke mere prikrije lokalno pristranskost vzorčenja. Surove vhodne podatke je tako predstavljalo nekaj nad pol milijona podatkov o uspevanju vrst vaskularne flore na območju Slovenije, izmed vseh razpoložljivih podatkov pa so bili izbrani le tisti z zadostno stopnjo topografske natančnosti, da jih je bilo moč nesporno umestiti v mrežo 35 km2 velikih kvadrantov. Iz izbranih podatkov so pripravljeni primerjalni nizi podatkov: vsi podatki iz obdobja 1987-1996 (okoli 100.000) in iz obdobja 1997-2006 (okoli 130.000), za oceno vrstnega bogastva pa so bili vzeti vsi podatki iz obdobja zadnjih 50 let, torej 1957-2006.

Direktna primerjava indikatorja z rezultati v drugih državah je problematična predvsem zaradi zelo različne stopnje razpoložljivih podatkov o flori, ki je npr. v Avstriji nekajkrat višja, na Hrvaškem pa nekajkrat nižja kot v Sloveniji. Zaradi neenakomerne obdelanosti flore v Sloveniji je vrsto bogastvo, ki ga nekateri indikatorji v tujini upoštevajo kot direktnega pokazatelja biodiverzitete, zelo omejeno uporaben. Za direktno primerjavo z drugimi državami bi se kazalec moral prikazati z združevanjem velikega števila osnovnih vzorčnih polj v zelo grobo mrežo, npr. 50x50 km (kot npr. v Atlas florae Europaeae), ki pa je za slovenske potrebe neuporabna.

Pri izdelavi kazalcev je bila upoštevana indikatorska vloga posameznih vrst vaskularnih rastlin (v konkretem primeru ogroženih), kot tudi relativna pogostnost pojavljanja podatkov o indikatorskih vrstah v prostorski in časovni enoti. Kazalec je zasnovan tako, da je ponovljivo merljiv in hkrati uporaben tudi v drugih državah s podobno razpoložljivostjo florističnih podatkov.

Dodatno je za prostorske enote, ki obsegajo okoli 140 km2 (torej 4-krat manjša natančnost rastra, s čimer še dodatno zabrišemo neenakomerno stopnjo vzorčenja) izdelana tudi karta vrstnega bogastva, s katero lahko primerjamo tako vzorec stanja ogroženosti kot tudi vzorec pojavljanja invazivnih vrst.

Za vsakega od kazalcev je bil najprej narejen kritični seznam vrst z rdečega seznama (anon. 2002) in zavarovanih vrst (anon. 2004) ter seznama invazivnih vrst (glej v nadaljevanju), čemur je sledilo ustrezno taksonomsko ovrednotenje, povezava z razpoložljivimi taksonomskimi imeni in agregiranje hierarhično podrejenih taksonov, izločanje podvojenih podatkov. Na koncu je bil izračunan delež podatkov indikatorskih vrst od skupnega števila podatkov za to časovno obdobje.

Viri:
- Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. Ur.l. RS, št. 82/2002.
- Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah. Ur.l. RS, št. 46/2004.
- Podatkovna zbirka »Flora Slovenije«. CKFF , Miklavž na Dravskem polju. [stanje na dan 1. 5. 2007]
- Jogan, N., 2000: Naše orhideje, Ključ za določanje kukavičevk divjerastočih v Sloveniji. Samozaložba. 46 pp.
- Jogan, N., T. Bačič, B. Frajman, I. Leskovar, D. Naglič, A. Podobnik, B. Rozman, S. Strgulc Krajšek & B. Trčak, 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 443 pp.
- Martinčič, A., Wraber, T., Jogan, N., Podobnik, A., Turk, B., Vreš, B. & al., 2007: Mala flora Slovenije. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana.
- Wraber T. & P. Skoberne, 1989: Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk SR Slovenije. Varstvo narave (Ljubljana) 14-15: 1-429.

31. marec 2009
Dr. Nejc Jogan, Oddelek za biologijo BF UL