Več kot polovica gospodinjstev v Sloveniji je že uporabilo finančne spodbude za učinkovito rabo in obnovljive vire energije ali o tem aktivno razmišlja. Indeks naklonjenosti gospodinjstev finančnim spodbudam, ki jih ponuja Eko sklad, se je pozitivno povečal za 4 indeksne točke od leta 2019 do leta 2022, ko je znašal 52 na lestvici od 0 do 100. Naklonjenost tem finančnim spodbudam je med regijami različna. Po eni strani poznavanje in zanimanje za storitve Eko sklada upada, po drugi strani pa narašča delež gospodinjstev, ki so se ponovno odločila za te storitve.

Skoraj polovica gospodinjstev v enodružinskih hišah je naklonjena ogrevanju s toplotno črpalko. Indeks je leta 2022 znašal 44 na lestvici od 0 do 100 in se od leta 2019 ni bistveno spremenil. Večina gospodinjstev v enodružinskih hišah še vedno meni, da je uporaba obnovljivih virov energije pomembna. Delež gospodinjstev, ki razmišljajo o zamenjavi ali dopolnitvi ogrevanja s toplotno črpalko, ter tistih, ki jo že uporabljajo, se je med letoma 2015 in 2017 občutno povečal, nato pa se je stabiliziral. Naklonjenost toplotnim črpalkam med regijami je različna.

Pogostost hidroloških suš podzemne vode v medzrnskih vodonosnikih se v zadnjih desetletjih povečuje. Izmed desetih najbolj sušnih let obdobja 1981-2024 se jih kar 8 uvršča v obdobje po letu 2000. Intenzivnejše suše podzemne vode se pogosteje pojavljajo pozimi, medtem ko se blažje oblike suše značilne predvsem za jesen. Predvsem v obdobju povečane rabe podzemne vode med junijem in septembrom z leti narašča tudi intenziteta hidroloških suš.

Naklonjenost gospodinjstev uporabi fotovoltaičnih sistemov v enodružinskih hišah se je povečala. Indeks se je med leti 2019 do 2022 povečal za 7 indeksnih točk in je leta 2022 dosegel vrednost 36 na lestvici od 0 do 100. Delež gospodinjstev, ki že uporabljajo ali nameravajo v bližnji prihodnosti uporabljati fotovoltaiko, je v tem obdobju najbolj narasel. Kljub pozitivni spremembi je kar četrtina gospodinjstev do uporabe fotovoltaike še vedno zadržana ali odklonilna. Med regijami ni razlik glede naklonjenosti uporabi fotovoltaike.

V letu 2022 je 97,5 % skupnih izpustov amonijaka izviralo iz kmetijstva. Od leta 1990 do 2023 so se izpusti amonijaka v slovenskem kmetijstvu zmanjšali za 31,8 % od leta 2005 pa za 15,6 %. Slovensko kmetijstvo dosega cilj, ki ga za skupne izpuste določa NEC direktiva (do leta 2030 postopno zmanjšanje za najmanj 15 % glede na leto 2005).