[EN20]
Cene energije
Objave: [ 2008 2015 2014 2013 2012 2009 ]

Cene energentov prikazujejo končne cene goriv (končna cena odraža osnovno ceno goriva, vključno z vsemi davki in dajatvami). Cene so za električno energijo izražene v evrih na kilovatno uro (EUR/kWh), za zemeljski plin so izražene v evrih na gigajoul (EUR/GJ), cene za tekoča goriva pa so izražene v evrih na liter goriva (EUR/l).

Cene električne energije in zemeljskega plina v nadaljevanju prikazujejo končne cene energije za tipične porabniške skupine industrijskih in gospodinjskih odjemalcev, pri čemer v cenah za industrijske odjemalce ni upoštevan davek na dodano vrednost (DDV). Pri industrijskih odjemalcih zemeljskega plina in električne energije sta najbolj reprezentativni porabniški skupini I3-1 za porabnike zemeljskega plina in le za porabnike električne energije. Pri gospodinjskih odjemalcih sta najbolj reprezentativni porabniški skupini D3 za porabnike zemeljskega plina in Dc za porabnike električne energije.

Cene za električno energijo in zemeljski plin po posameznih porabniških skupinah spremlja Statistični urad RS od leta 1992 naprej za električno energijo in od leta 1995 za zemeljski plin. Statistični urad spremlja tudi cene goriv, vendar le od leta 1999 naprej. Cene goriv pred tem letom so dostopne pri trgovcih goriv.

Absolutna raven cen energije in njihovi trendi razvoja imajo močan vpliv na skupno rabo energije in vplivajo na spremembo v povpraševanju po različnih gorivih. Rast cen energije je spodbuda za zmanjšanje rabe energije pri končnih porabnikih, s čimer se zmanjšuje vpliv na okolje. Relativne spremembe cen energentov, ki so medsebojni substituti, vplivajo na zamenjavo med gorivi.

Slika EN20-1: Realne cene električne energije v industriji in gospodinjstvih (izražene v evrih 1995)

Vir: Statistični urad Republike Slovenije, 2008.


Slika EN20-2: Realne cene električne energije v industriji in gospodinjstvih (izražene v evrih 1995)

Vir: Statistični urad Republike Slovenije, 2008.


Slika EN20-3: Realne cene zemeljskega plina v industriji in gospodinjstvih (izražene v evrih 1995)

Vir: Statistični urad Republike Slovenije, 2008.


Slika EN20-4: Realne cene naftnih derivatov (izražene v evrih 1995)

Vir: Statistični urad Republike Slovenije, 2008.


Slika EN20-5: Rast realnih cen električne energije, zemeljskega plina in naftnih derivatov, po posameznih komponentah končne cene

Vir: Statistični urad Republike Slovenije, 2008; Petrol (2007).


Slika EN20-6: Primerjava slovenskih cen električne energije s cenami v državah EU-25 za leto 2007

Vir: Evropski statistični urad, 2008.


Slika EN20-7: Primerjava slovenskih cen zemeljskega plina s cenami v državah EU-25 za leto 2007

Vir: Evropski statistični urad, 2008.


Slika EN20-8: Primerjava slovenskih cen naftnih derivatov s cenami v državah EU-25 za leto 2007

Vir: Oil Buletin (15.1.2007)


Slovenska energetska politika, ki je opredeljena v ReNEP, ne postavlja konkretnih ciljev glede cen energije, predvideva pa mehanizme s področja konkurenčnosti oskrbe z energijo, izvajanje katerih ima posreden vpliv na večjo konkurenčnost in cene energije. Odprtje trgov je pomembno za zagotavljanje konkurenčne oskrbe z energijo, predvsem industrijskih odjemalcev, za večjo učinkovitost poslovanja energetskih podjetij, večjo preglednost same oskrbe z energijo in energetskih trgov ter boljšo ponudbo energetskih storitev odjemalcem. Energetska politika nima neposrednega vpliva na osnovno ceno energije, tudi ceno za uporabo omrežij oblikuje Agencija za energijo RS. Edini mehanizem, s katerim država neposredno vpliva na končno ceno energije, je izvajanje davčne politike, preko katere določa višino obdavčitve energije.
Na splošno so se cene energentov glede na leto 1995 realno povečevale. Glavni razlog so visoke cene nafte in plina na mednarodnih trgih. Cene električne energije, ki so bile v letu 2006 realno gledano edine, ki so bile primerljive ravni cen iz leta 1995, so z letom 2007 postale realno višje od cen iz leta 1995. Pri oblikovanju cen električne energije sta imela močan vpliv predvsem liberalizacija in odpiranje trgov ter višji nivo obdavčitve, v zadnjih letih pa predvsem pomanjkanje ponudbe na širšem evropskem trgu.

Električna energija
V Sloveniji so se po letu 1992 cene električne energije zviševale predvsem zaradi deregulacije na področju cen ter odprave križnega subvencioniranja. Cene električne energije so na splošno začele bolje odražati proizvodni strošek električne energije. V industriji je bilo precejšno znižanje cene doseženo v letu 1999 zaradi večje konkurenčnosti med ponudniki energije, kot posledica odpiranja trga in njegove liberalizacije. V obdobju od leta 2000 do 2005 so se cene ustalile in do večjih sprememb ni več prihajalo. V letu 2006 so se cene električne energije začele realno povečevati, predvsem kot posledica večjega povpraševanja, pomanjkanja ponudbe električne energije in višjih cen naftnih derivatov na svetovnem trgu, takšen trend se nadaljuje tudi v letu 2007.
Trend razvoja cen električne energije za gospodinjstva je bil v obdobju od 1995 do 2000 podoben kot pri industriji, pri čemer je bil glavni razlog za dvig cene višja davčna obremenitev. Po letu 2000 pri cenah za gospodinjstva ni bilo večjih sprememb. Glavni razlog za to je regulacija in nadzor cen s strani države. 1. julija 2007 je prišlo do popolnega odprtja trga, vendar to odprtje v letu 2007 še ni prineslo vidnejših cenovnih sprememb.

Zemeljski plin
V Sloveniji so spremembe cene zemeljskega plina predvsem posledica sprememb uvoznih cen zemeljskega plina in višjih cen nafte na svetovnem trgu. Do leta 1999 je za Slovenijo 1999 značilna zmerna rast cen zemeljskega plina, v obdobju od leta 1999 do 2001 pa je značilna precej bolj intenzivna rast cen. Razlogi za rast cen zemeljskega plina pred in po letu 2000 so različni.
V obdobju 1995 do 2000, je bila glavni razlog za dvig cene zemeljskega plina, višja davčna obremenitev (povečevanje deleža davkov v končni ceni zemeljskega plina). Po letu 2000 je možno opaziti nestanovitno gibanje cen zemeljskega plina tako pri gospodinjskih kot industrijskih uporabnikih, v zadnjih letih pa je opazen močan trend rasti cen. Cene zemeljskega plina za industrijske odjemalce so bile leta 2007 glede na leto 2000 realno višje skoraj za polovico. Glavni razlog za dvig končnih cen je višja osnovna cena zemeljskega plina, kot posledica višjih uvoznih cen in splošnih razmer na mednarodnih trgih zemeljskega plina.

Naftni derivati in kurilno olje
V Sloveniji so naftni derivati najdražji energent, predvsem zaradi razmeroma visokega deleža davkov v njihovi končni ceni. Slovenija je tudi ena izmed redkih držav EU, ki v celoti regulira ceno naftnih derivatov. Predpisano ima metodologijo za oblikovanje osnovne cene goriv, država pa na končno ceno vpliva tudi z določanjem višine trošarine. Osnovni namen uvedbe regulacije cen naftnih derivatov je bila zaščita potrošnikov pred oligopolnim določanjem osnovnih cen s strani trgovcev goriv in tudi možnost izvajanja zaščitnih ukrepov pred vplivom svetovnih cen nafte na inflacijo v Sloveniji. Cene naftnih derivatov so se od leta 1995 naprej realno povečevale s povprečno letno stopnjo rasti nad 4,5 %, vendar glavni razlog za rast cen v obdobju pred in po letu 2000 ni enak. V prvem obdobju je bila rast cen posledica predvsem višje obdavčitve naftnih derivatov (uvedba trošarine in DDV), medtem ko je bil glavni razlog za rast maloprodajnih cen naftnih derivatov v zadnjih letih predvsem posledica rasti osnovne cene goriv zaradi visokih cen nafte na svetovnih trgih.

Primerjava cen energije v Sloveniji z državami EU
Cene električne energije v Sloveniji ostajajo pod ravnijo cen držav EU-15, tako pri industrijskih kot tudi tarifnih (gospodinjskih) odjemalcih. Razmerje med cenami tarifnih odjemalcev v Sloveniji in povprečjem cen v državah EU-15 ostaja v letu 2007 zelo podobno kot leto poprej, gledano po kupni moči (v cenah se upošteva življenjski standard) pa so bile cene v Sloveniji v letu 2007 za 7 % nižje kot je bila povprečna cena za EU-15. Cene električne energije za industrijske odjemalce so bile v letu 2007 še vedno precej od povprečja petnajsterice (21 % pod povprečjem EU-15).
V letu 2007 cene zemeljskega plina ostajajo pod ravnijo cen držav EU-15, tako pri industrijskih kot tudi gospodinjskih odjemalcih, pri čemer se cene zemeljskega plina v zadnjih letih vse bolj približujejo evropskemu povprečju. Gledano po kupni moči (v cenah se upošteva življenjski standard) pa so v letu 2007 cene zemeljskega plina pri tarifnih odjemalcih za 22 % višje od povprečja držav EU-15.
Na področju naftnih derivatov so cene neosvinčenega bencina (NMB 95) in dizelskega goriva (D2) v letu 2007 okoli 15 % pod povprečjem cen držav EU 15. Razloga sta dva, nižja osnovna cena goriv, v največji mera pa nivo obdavčitve goriv, ki ostaja precej pod ravnijo najrazvitejših držav.

Podatki za Slovenijo:

Izvorna baza podatkov: Podatke o cenah energije objavlja SURS v spletni aplikaciji SI-STAT za vse porabniške skupine. SURS zbira podatke od leta 1992 naprej za električno energijo in od leta 1995 za zemeljski plin. Cene naftnih derivatov so dostopne od leta 1999 naprej, medtem ko so podatki o cenah pred tem dostopni pri Petrolu.

Skrbnik podatkov je Statistični urad RS oziroma Eurostat.

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatki za cene energije se objavljajo dvakrat letno in sicer, cene, ki so veljale 1. januarja, objavi SURS v drugem tednu meseca marca, cene za 1. julij tekočega leta pa SURS objavi v drugem tednu meseca septembra.

Metodologija obdelave podatkov: Cene energije, ki jih objavlja SURS, so tekoče cene. Ker gre za nominalne kategorije, spremembe v cenah ne odražajo realnih sprememb. Realne spremembe v cenah odražajo samo realne cene, ki jih izračunamo tako, da nominalne cene deflacioniramo z deflatorjem DBP, ki ga za vsako predhodno leto objavi SURS. Cene energije, ki so prikazane v podatkovnem listu, so realne cene, pri izračunu pa so bili uporabljeni deflatorji, ki so nominalne cene pretvorili na raven realnih cen leta 1995. Realne cene 1995 so bile pretvorjene v evre 1995 z uporabo povprečnega letnega menjalnega tečaja Banke Slovenije v letu 1995. Takšen preračun omogoča boljšo primerljivost cen energije v Sloveniji s povprečnimi cenami v EU.

Informacije o kakovosti
- Prednosti: vir osnovnih podatkov za celoten časovni niz za električno energijo in zemeljski plin je SURS, kar omogoča kvalitetnejšo in konsistentno analizo posameznega sektorja, le pri cenah goriv je bilo potrebno podatke pred letom 1999 pridobiti od največjega trgovca goriv v Sloveniji (Petrol).
- Zanesljivost: Podatki odražajo cene po posameznih porabniških skupinah, ki so veljale na prvi dan v mesecu januarju in juliju. SURS objavlja cene, ki jih predhodno pridobi od dobaviteljev električne energije in zemeljskega plina in ne neposredno od porabnikov energije. V industriji je večina pogodb med dobavitelji in porabniki energije sklenjena za več let, cene pa se ponavadi znotraj posameznih porabnikov iste porabniške skupine razlikujejo, zato domnevamo, da SURSove cene po vsej verjetnosti ne odražajo dejanskih razmer na področju.
- Ocena: Primernost: 1; Točnost: 2; Časovna primerljivost: 1; Prostorska primerljivost: 1

Reference:

- Resolucija o Nacionalnem energetskem programu, (Ur.l. RS, št. 57/2004) DZ.
- Letni energetski pregled za leto 2005

27. Oktober 2008
Polona Lah, IJS - CEU