Ključna sporočila
Slovensko gospodarstvo se postopno približuje povprečni razvitosti Evropske unije, kljub upočasnjeni rasti BDP leta 2008. Padec dodane vrednosti je najbolj izrazit v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu in trgovini. Poslabšanje razmer na trgu dela vpliva na padec zasebne potrošnje. Posledica gospodarskih razmer so manjši pritiski na okolje.
Število prebivalcev Slovenije in EU-27 se je v zadnjih letih pospešeno povečevalo, predvsem zaradi visokega selitvenega prirasta in pozitivne naravne rasti. Posledica rasti prebivalstva je večje obremenjevanje okolja. Do leta 2060 naj bi se število prebivalcev zmanjšalo, tako v Sloveniji kot EU-27. Povečal se bo delež starega prebivalstva.
Družbena blaginja v Sloveniji se stalno izboljšuje. Stopnja človekovega razvoja je visoka, moški in ženske pa imajo skoraj enak dostop do zdravja, dohodka in izobrazbe, čeprav je porazdelitev družbene moči med spoloma še vedno neenakomerna.
Pričakovano trajanje življenja v Sloveniji se podaljšuje, vendar je še vedno nižje kot v povprečju držav EU. Tudi umrljivost dojenčkov se zmanjšuje, kar nakazuje ugodne trende v smeri povečevanja družbene blaginje in kakovosti življenja.
Izobrazbena struktura prebivalstva Slovenije se izboljšuje, kar pozitivno vpliva na gospodarsko rast. Povprečno število let šolanja je vedno daljše, vse večji pa je tudi delež prebivalstva s terciarno izobrazbo.
Slovenija se uvršča med države z najnižjimi stopnjami tveganja revščine in v sam vrh držav z najnižjo dohodkovno neenakostjo. Leta 2008 se je stopnja tveganja revščine v Sloveniji glede na prejšnje leto povečala za 0,8 o.t., vendar se je v primerjavi z Evropsko unijo ohranila na nizki ravni.
Okoljski odtis ne ohranjamo v okviru sprejemljivih meja, kar povzroča neravnovesje med povpraševanjem (po hrani, gorivih, lesu, vlaknih) in biološko zmogljivostjo samoobnavljanja. Slovenija z okoljskim odtisom 5,2 gha/osebo presega evropsko povprečje (4,7 gha/osebo). Povpraševanje je skoraj dvakrat večje od biološke zmogljivosti. Največje pritiske na okolje pri tem povzroča raba neobnovljivih virov energije (fosilna goriva), predvsem iz energetskega sektorja.
Tehnološko inovacijski potencial se v Sloveniji krepi počasi in ne dosega zastavljenih ciljev. To je z vidika varstva okolja neugodno, saj so nove tehnologije okolju prijaznejše in energetsko varčnejše.
Število uporabnikov interneta se povečuje, predvsem zaradi povečevanja širokopasovnega dostopa. Največji delež uporabnikov interneta je med mladim, najmanj ga uporabljajo nižje izobraženi in starejši.