Ključna sporočila
Zdravstveno stanje gozdov v Sloveniji je v zadnjih letih razmeroma stabilno, a vendar slabše kot je povprečje na ravni EU. Med najbolj poškodovani drevesnimi vrstami sta jelka in hrast. Glede na novejša spoznanja so letna nihanja ocen predvsem kombinacija posledic spreminjajočih se vremenskih pogojev med leti in drugih biotskih ter abiotskih stresnih dejavnikov.
Gozdovi v Sloveniji so razmeroma dobro ohranjeni, še posebno kar zadeva pestrost naravne sestave drevesnih vrst in (vertikalno in horizontalno) strukturiranost sestojev. Delež ohranjenih gozdov presega 50 %, močneje spremenjenih, večinoma zasmrečenih in izmenjanih gozdov je le nekaj več kot desetino.
V Sloveniji se gozdovi z vidika lesnih zalog in prirastka že dolga desetletja krepijo. V zadnjih 60 letih sta se povečala za dobrih 120 %. Posek je, poleg naravnih danosti, odvisen tudi od socialnoekonomskih faktorjev, zato se je skozi desetletja spreminjal in danes znaša približno 50 % prirastka.
V zadnjih stoletjih se je površina gozdov stalno povečevala. Od leta 1875, ko je bilo gozda le 36 %, do danes je njegova površina narasla na 58,5 % ozemlja Slovenije.

Glede na površino gozda predstavljajo krčitve zanemarljiv delež. Povprečje zadnjih desetih let znaša približno 360 ha. Do leta 2008 je bilo največ krčitev posledica izgradnje infrastrukturnih objektov. V letu 2008 pa so se izjemno povečale krčitve gozdov za kmetijske namene, ki so v letu 2009 obsegale kar 85 % vseh izkrčenih površin in tudi v letu 2015 je bil ta delež še vedno 73%. Do sedaj je bila večina krčitev izvedenih s soglasjem pristojnih inštitucij, v letu 2009 pa se je delež krčitev, ki so izvedene brez soglasij povzpel kar na tretjino, ta delež pa se je v naslednjih letih ponovno zmanjšal.

Odmrla lesna biomasa je pomemben habitat za favno in floro ter na ta način pripomore k biotski raznovrstnosti gozdnih ekosistemov. V letu 2010 je po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije količina stoječih in ležečih dreves brez panjev in vej znašala 10,11 m3/ha, kar predstavlja približno 4 % celotne lesne zaloge gozdnih sestojev. V pragozdovih pa je lahko ta količina celo nekaj 10-krat večja.