Ključna sporočila
Število gospodinjstev v Sloveniji narašča hitreje kot število prebivalcev. Leta 2009 smo imeli 791 tisoč gospodinjstev. Povečuje se delež manjših gospodinjstev z enim ali dvema članoma, delež gospodinjstev z več kot tremi člani se zmanjšuje. Manjša gospodinjstva imajo večje izdatke in večji vpliv na okolje.
Gradnja stanovanj v Sloveniji narašča hitreje kot število prebivalcev. V letu 2009 smo imeli več kot 838 tisoč stanovanj. Največ stanovanj, 30 % je bilo dokončanih v osrednjeslovenski, 17 % v podravski in najmanj, 1 % v zasavski regiji. Povprečna površina stanovanj je v letu 2009 merila 77 m2. Dobra polovica vseh stanovanj se nahaja v mestnih naseljih in merijo povprečno 71,5 m2. V ruralnih naseljih so stanovanja za okoli 12 m2 večja.
Gospodinjstva v Sloveniji porabijo več kot 20 odstotkov končne energije. Poraba po letu 2003 rahlo pada, predvsem na račun naftnih proizvodov, ki smo jih v letu 2009 porabili za skoraj 40 % manj kot leta 2003. Največ energije se porabi za ogrevanje prostorov, sledijo pa poraba energije za ogrevanje sanitarne vode, poraba električne energije za druge namene (npr. za razsvetljavo, za električne naprave…) in poraba energije za kuhanje.
Poraba električne energije v gospodinjstvih narašča in je v letu 2009 znašala 3.137 GWh. Narašča tudi delež gospodinjstev opremljenih z dobrinami, ki za svoje delovanje potrebujejo elektriko. Na primer pomivalni stroj, stroj za sušenje perila, mobilni telefon, CD naprave, mikrovalovna pečica ter osebni računalnik. Kljub izboljšanju energetske učinkovitosti nekaterih naprav se poraba elektrike v povprečju ne znižuje, saj število naprav v gospodinjstvih narašča, kar prispeva tudi k naraščanju količine odpadkov.
Z naraščanjem prihodkov se izdatki za življenjske potrebščine povečujejo. V povprečju v Sloveniji na člana gospodinjstva porabimo največ sredstev za transport in komunikacije (20 %) ter hrano in brezalkoholno pijačo (14 %). Skupni povprečni izdatek na člana gospodinjstva je v Sloveniji v letu 2009 znašal 8.023 EUR, kar je za 87 % več kot leta 2000.
V slovenskih gospodinjstvih za živila in brezalkoholno pijačo porabimo 14 % vseh sredstev za življenjske potrebščine. Največ porabimo za meso (262 EUR na člana gospodinjstva, oz. 24 %), za kruh in žitarice (199 EUR na člana gospodinjstva, oz. 18 %) ter mleko, sir in jajca (175 EUR na člana gospodinjstva, oz.16 %). Kmetijska gospodarstva se večinoma (84 %) ukvarjajo z živinorejo, predvsem govedorejo. Ekološko kmetovanje, ki je okolju precej bolj prijazno, se je začelo bolj uveljavljati konec 90 let in danes obsega 6,1 % vseh zemljišč v uporabi.
Promet z osebnimi avtomobili v Sloveniji narašča, javni promet upada. Vzroki za večanje lastništva avtomobilov so predvsem predstave o večji fleksibilnosti in izboljšani mobilnosti ter nizki kakovosti javnega potniškega prometa. Delež slovenskih gospodinjstev, ki razpolagajo z osebnim avtomobilom se je leta 2007 povzpel na 80 %. Na drugi strani pa je število potnikov v mestnem javnem potniškem prometu skoraj polovico nižje kot leta 1990. Podatki za Osrednjeslovensko in Podravsko statistično regijo kažejo, da se več kot 70 % ljudi na delo vozi z osebnimi avtomobili. Osebni avtomobil je najbolj onesnažujoč in energetsko najmanj učinkovit način prevoza na potnika zlasti na urbanih območjih.