Naklonjenost gospodinjstev uporabi fotovoltaičnih sistemov v enodružinskih hišah se je povečala. Indeks se je med leti 2019 do 2022 povečal za 7 indeksnih točk in je leta 2022 dosegel vrednost 36 na lestvici od 0 do 100. Delež gospodinjstev, ki že uporabljajo ali nameravajo v bližnji prihodnosti uporabljati fotovoltaiko, je v tem obdobju najbolj narasel. Kljub pozitivni spremembi je kar četrtina gospodinjstev do uporabe fotovoltaike še vedno zadržana ali odklonilna. Med regijami ni razlik glede naklonjenosti uporabi fotovoltaike.

Pogostost hidroloških suš podzemne vode v medzrnskih vodonosnikih se v zadnjih desetletjih povečuje. Izmed desetih najbolj sušnih let obdobja 1981-2024 se jih kar 8 uvršča v obdobje po letu 2000. Intenzivnejše suše podzemne vode se pogosteje pojavljajo pozimi, medtem ko se blažje oblike suše značilne predvsem za jesen. Predvsem v obdobju povečane rabe podzemne vode med junijem in septembrom z leti narašča tudi intenziteta hidroloških suš.

V letu 2022 je 97,5 % skupnih izpustov amonijaka izviralo iz kmetijstva. Od leta 1990 do 2023 so se izpusti amonijaka v slovenskem kmetijstvu zmanjšali za 31,8 % od leta 2005 pa za 15,6 %. Slovensko kmetijstvo dosega cilj, ki ga za skupne izpuste določa NEC direktiva (do leta 2030 postopno zmanjšanje za najmanj 15 % glede na leto 2005).

Trajnostni modeli proizvodnje in potrošnje prispevajo k preprečevanju nastajanja odpadkov, za kar je bilo sprejetih več zakonodajnih ukrepov. Za spremljanje njihovega izvajanja se zbirajo podatki o različnih proizvodih, danih na trg (npr. o plastičnih nosilnih vrečkah), in podatki o odpadkih (npr. o odpadni hrani). Leta 2022 je bilo na slovenski trg danih okoli 160 milijonov kosov plastičnih nosilnih vrečk, od tega jih je bilo kar 98 % takšnih z debelino stene manj kot 50 mikronov (lahke plastične nosilne vrečke).

Delež odpadne električne in elektronske opreme (OEEO), zavržene med mešane komunalne odpadke, se znižuje, delež odpadnih baterij in akumulatorjev (OBA), zavrženih med mešane komunalne odpadke, pa je zelo nizek (okoli 0,02 %) in se z leti bistveno ne spreminja. Po drugi strani se povečuje količina ločeno zbrane OEEO. V Sloveniji je bilo leta 2022 ločeno zbrane skoraj 15.500 ton OEEO, kar je za 7 % več kot leta 2019.