V obdobju 2005–2022 se je površina zemljišč v ukrepu Ekološko kmetovanje več kot podvojila (od 20.477 na 50.540 ha). Ciljna vrednost, ki je bila za leto 2020 določena z OP TGP (44.000 ha), je bila presežena že leta 2018. Novi cilji Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 so bistveno ambicioznejši in pretekli trendi kažejo, da bo njihovo doseganje zelo velik izziv.
Kazalec »površina zemljišč v ekološkem kmetovanju« je opisan z obsegom ekološkega kmetovanja, ki je finančno spodbujeno z ukrepi kmetijske politike (od leta 2023 je to Strateški načrt skupne kmetijske politike 2023–2027, prej Program razvoja podeželja 2014–2020). Gre za zemljišča, na katerih se izvajajo zahteve, ki jih določa Uredba (EU) 848/2018 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov. Skupna površina zemljišč, na katerih se izvaja ekološko kmetovanje, je nekoliko večja, saj se vsi ekološki kmetje ne vključujejo v ukrepe kmetijske politike.
Skupaj [1000 ha] | Ciljne vrednosti (Skupaj) [1000 ha] | Njive in vrtovi [1000 ha] | Ciljne vrednosti (NV) [1000 ha] | Trajni nasadi [1000 ha] | Ciljne vrednosti (TN) [1000 ha] | Trajno travinje [1000 ha] | Ciljne vrednosti (TT) [1000 ha] | |
---|---|---|---|---|---|---|---|---|
2005 | 20,48 | |||||||
2006 | 24,45 | |||||||
2007 | 26,50 | |||||||
2008 | 26,69 | |||||||
2009 | 24,69 | |||||||
2010 | 28,76 | |||||||
2011 | 29,90 | |||||||
2012 | 33,13 | |||||||
2013 | 35,96 | |||||||
2014 | 38,07 | |||||||
2015 | 39,34 | |||||||
2016 | 41,40 | |||||||
2017 | 43,87 | 5,23 | 2,35 | 36,29 | ||||
2018 | 45,66 | 5,65 | 2,67 | 37,35 | ||||
2019 | 47,42 | 6,02 | 2,88 | 38,53 | ||||
2020 | 47,73 | 6,24 | 3,00 | 38,49 | ||||
2021 | 49,22 | 6,70 | 3,15 | 39,37 | ||||
2022 | 50,54 | 6,93 | 3,30 | 40,31 | ||||
2023 | 56,23 | 7,27 | 3,82 | 45,14 | ||||
2024 | 60,31 | 7,73 | 4,08 | 48,50 | ||||
2025 | 65,41 | 8,21 | 4,53 | 52,66 | ||||
2026 | 73,11 | 8,61 | 4,78 | 59,72 | ||||
2027 | 81,55 | 9,21 | 5,05 | 67,29 | ||||
2028 | ||||||||
2029 | ||||||||
2030 |
Ciljna vrednost*1 površin zemljišč v ukrepu Ekološko kmetovanje za leto 2020 je 44.000 ha. Strateški načrt skupne kmetijske politike 2023–2027 določa bistveno ambicioznejše cilje. Do leta 2027 bi se morale skupne površine kmetijskih zemljišč v ukrepu povečati na 81.545 ha, travinje na 67.293 ha, njive in vrtovi na 9.206 ha in trajni nasadi na 5.046 ha. Te ciljne vrednosti vključujejo tudi površine zemljišč v preusmerjanju v ekološko kmetovanje.
Opomba:
*1 Cilj iz Operativnega programa ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 s pogledom do leta 2030.
V obdobju 2005–2022 se je površina zemljišč v ukrepu Ekološko kmetovanje več kot podvojila (od 20.477 na 50.540 ha). Ciljna vrednost, ki je bila za leto 2020 določena z OPTGP (44.000 ha), je bila presežena že leta 2018. Cilj Programa razvoja podeželja 2014−2020 je bil bolj ambiciozen (55.000 ha) in še ni dosežen. Strateški načrt skupne kmetijske politike 2023–2027 določa še ambicioznejše cilje in pretekli trendi kažejo, da bo njihovo doseganje zelo velik izziv.
V ukrepu Ekološko kmetovanje je bilo v letu 2022 8,5 % vseh kmetijskih zemljišč v uporabi. Prevladuje travinje (79,8 % od vseh zemljišč v ukrepu ekološko kmetovanje). V ukrep ekološko kmetovanje je bilo vključenega 11,7 % vsega trajnega travinja in le 3,9 % vseh njiv in 6,1 % vseh trajnih nasadov. Ker je na travinje vezana reja travojedih živali, bi bilo z vidika izpustov toplogrednih plinov ugodneje, če bi ekološko kmetovanje izvajali na večjem deležu njiv. Trendi gredo v to smer. Od leta 2017 se je površina travnikov v ekološkem kmetovanju povečala za 11,1 %, površina njiv za 32,6 % in površina trajnih nasadov za 40,5 %.
V ekološkem kmetovanju je prepovedana uporaba mineralnih dušikovih gnojil in kmetje so zaradi tega prisiljeni izvesti vse ukrepe za zagotovitev učinkovitejšega kroženja dušika. Posledično se zmanjšujejo neposredni in posredni izpusti didušikovega oksida. Ob pozitivnih učinkih na področju izpustov didušikovega oksida pa ima lahko ekološko kmetijstvo negativne učinke na področju intenzivnosti izpustov metana, saj je izkoristek energije za prirejo mleka in mesa na ekoloških kmetijah pogosto slabši kot na konvencionalnih. Ob upoštevanju slednjega lahko zaključimo, da je z vidika izpustov TGP pomembno predvsem doseganje ciljev za njive in vrtove.
Cilji povzeti po:
Cilji so povzeti po Operativnem programu ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 (OP TGP) in Strateškem načrtu skupne kmetijske politike 2023–2027.
Metodologija zbiranja podatkov:
Podatke o površinah, na katerih se izvaja ukrep Ekološko kmetovanje, vodi Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP), zbira in obdeluje pa MKGP.
Metodologija obdelave podatkov:
Poseben izračun kazalca ni potreben.
Podatkovni viri
Podatkovni niz |
Enota |
Vir |
Obdobje uporabljenih podatkov |
Razpoložljivost podatka |
Frekvenca osveževanja podatkov |
Datum zajema podatkov |
Mednarodna primerljivost podatkovnega niza |
Površina zemljišč v ukrepu Ekološko kmetovanje |
ha |
ARSKTRP, MKGP |
2005−2022 |
junija za preteklo leto |
enkrat letno |
30. 09. 2023 |
da |
Opredelitev kazalca:
1 = globalno
2 = EU
3 = nacionalno
1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo
2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni
3 = interni podatki
1 = vsaj 10-leten niz podatkov
2 = vsaj 5-leten niz podatkov
3 = manj kot 5-leten niz podatkov
1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne
2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni
3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni