Kazalec naslavlja vodno erozijo na kmetijskih zemljiščih. Prikazuje oceno vodne erozije tal po RUSLE metodi. Pojavnost in intenzivnost erozije je v največji meri odvisna od pojava, intenzivnosti in izdatnosti padavin, reliefa, vrste in lastnosti tal, dolžine in nagiba pobočij ter kmetijskih praks in morebitnih zaščitnih ukrepov.

Pričakovati je, da se letna povprečna erozija spreminja skladno z pojavom in izdatnostjo ter silovitostjo padavin v obravnavanem letu, sprememb pokrovnosti tal v prostoru in vrsti agrotehničnih ukrepov na posameznih zemljiščih in ter izvedenih protierozijskih ukrepih. 

Ocena erozije v Sloveniji z uporabo natančnejših podatkov

Metoda RUSLE zanesljivo ocenjuje izdatnost erozije na reliefu z nagibi manjšimi od 50 % (< 26,6 °). Ocena na večjih nagibih pa je manj zanesljiva. Tako so ocene za pomemben del območja Slovenije (17,1 %) s strmimi/prepadnimi pobočji manj zanesljive, a vseeno povedne.

Glede na skupine rabe kmetijskih zemljišč je erozija z naskokom izrazita v trajnih nasadih (v povprečju 15,2 t/ha), na zemljiščih z intenzivno obdelavo tal t.j. njive in vrtovi (6,4 t/ha) medtem ko je skupna erozija na vseh vrstah travinja nekoliko manjša (5,7 t/ha).

Izračuni po posamezni vrsti kmetijske rabe po pričakovanjih kažejo, da je erozija najbolj prisotna v rabah z golimi in obdelanimi tlemi. Najvišja je v oljčnikih (41,4 t/ha), vinogradih (29,3 t/ha), precej manjša v intenzivnih sadovnjakih (10,0 t/ha) in še manjša na njivah (6,4 t/ha). Za oljčnike in vinograde, in v manjši meri tudi za intenzivne sadovnjake, ocenjujemo, da so izračuni po RUSLE pretirani ker je pomemben delež teh kmetijskih kultur na terasah. Teras v izračunih ni bilo možno upoštevati, ker v Sloveniji ni dovolj natančnih podatkov o terasiranosti zemljišč. Podobno bi oceno erozije za te rabe zmanjšali ustrezno natančni podatki o zatravljenosti trajnih nasadov.

Na trajnih travnikih je glede na stalno pokritost tal erozija ocenjena precej visoko (5,8 t/ha), vendar je to razumljivo zaradi večjega deleža trajnih travnikov na (strmih) pobočjih.

Po pričakovanju je ocena stopnje erozije v gozdovih daleč najmanjša. Erozija je v gozdovih celotne Slovenije ocenjena precej višje (0,37 t/ha) kot erozija v gozdovih na pobočjih z nagibih < 50 % in ravninah (0,25 t/ha). K nizkim ocenam erozije prispeva tudi prepoved golosekov.

Povprečna letna erozija na območju Slovenije je ocenjena na 3,2 t/ha. Za 82,9 % slovenskega ozemlja na ravninah in pobočjih z nagibom < 50 % pa je ocenjena na 2,6 t/ha. K relativno nizki oceni izdatnosti erozije celotne Slovenije prispeva zelo velik delež gozdov (59 %).

Rezultati modeliranja izdatnosti erozije s podatki večje natančnosti in se bistveno razlikujejo od Ocen modeliranja erozije z grobimi podatki primerni za kontinentalno raven.

Ocena erozije v okviru Evrope

V okviru EC Joint Research Centre (JRC), European Soil Data Centre (ESDAC) so opravili modeliranje erozije in leta 2015 objavili obsežno oceno erozije za večino držav EU oz. precejšen del kontinenta (Panagos in sod, 2015). Rezultati tega modeliranja erozije kažejo, da je Slovenija po eroziji na letni ravni na drugem mestu med članicami EU s povprečno 7,43 t/ha/leto erodiranih tal v vseh rabah tal. V objavi pojasnjujejo, da je stopnja erozije v Sloveniji visoka zaradi velike erozivnosti padavin ter strme topografije. Večjo povprečno letno stopnjo erozije ima Italija (8,46 t/ha), medtem ko je Avstrija s 7,19 t/ha na tretjem mestu. Za njivske površine Slovenije je ocenjena na 4,63 t/ha leto. Primorsko-notranjska, JV Slovenija in Savinjska stat. regija imajo povprečno letno stopnjo erozije 10 – 20 t/ha - ponovno med višjimi v EU; zahodni del Slo. z Osrednjeslovensko regijo 5 – 10 t/ha; Posavska, Podravska in Pomurska pa 2 – 5 t/ha. Vsekakor gre za številke, ki občutno presegajo ocene in splošno mnenje o intenzivnosti erozije v Sloveniji.