Kazalec spremlja dnevno število umrlih od 1. maja do 30. septembra 2017 v obdobjih, ko so bili vročinski valovi, in v obdobjih brez vročinskih valov. V analizo so vključeni vsi prebivalci (vse diagnoze Mednarodne klasifikacije bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene - MKB 10) v Sloveniji. Opisane so tudi projekcije sprememb v številu in dolžini vročinskih valov v Sloveniji, ki jih je pripravila Agencija RS za okolje.

Vročinski val ni enotno definiran (WHO, 2011). Za ta kazalnik smo kot vročinski val upoštevali obdobje 2 dni ali več, ko je psevdo ekvivalentna temperatura zraka dosegla ali presegla vrednost 56 °C. Takrat se prične obtežilni učinek soparnosti pri odpornemu organizmu, medtem, ko se pri bolnikih začne že prej (Vida, 1990). Psevdo ekvivalentna temperatura, ki prikazuje učinek temperature in vlažnosti zraka je indeks, ki prikazuje vsoto temperature zraka in zmnožka 1,5 ter delnega pritiska vodne pare.

Temperatura dokazano vpliva na počutje in smrtnost ljudi. Obdobje več dni trajajoče vročine poimenujemo "vročinski val". Ta ima lahko pomemben vpliv na družbo, vključno s povečanjem števila umrlih in bolnih. Vročinski valovi so v zadnjih desetletjih povzročili veliko več smrtnih žrtev v Evropi kot kateri koli drug ekstremen vremenski dogodek. Učinki izpostavljenosti so lahko neposredno povezani z vročino (toplotni udar, vročinska utrujenost in dehidracija ali vročinski stres) ali pa so posledica poslabšanja bolezni dihal, srca in ožilja ali delovanja ledvic. Težave, povezane s toploto, so najbolj izrazite v strnjenih naseljih - mestih; med številnimi medsebojno povezanimi dejavniki pomembno vlogo igra mestni toplotni otok. V času trajanja vročine so opazili sinergijske učinke med visoko temperaturo in onesnaženjem zraka (zaradi delcev PM₁₀ in ozona). Dolga topla in suha obdobja v kombinaciji z drugimi dejavniki lahko privedejo tudi do gozdnih požarov, za katere se je izkazalo, da imajo hude posledice za zdravje. Prihodnje podnebne spremembe bodo zelo verjetno povečale pogostost, intenzivnost in dolžino trajanja vročinskih valov. Zato je razvoj nacionalnih strategij prilagajanja na podnebne spremembe državnega pomena.

Zmožnost prilagajanja vplivom toplote v Evropi je v primerjavi z drugimi svetovnimi regijami velika, vendar obstajajo pomembne razlike v zmožnosti odzivanja med evropskimi podregijami in znotraj njih. Za vzdrževanje produktivnosti dela v vročem vremenu bodo verjetno potrebne prilagoditve zgradb in/ali delovnih praks.

V letu 2017 smo imeli 10 vročinskih valov (12.–13. junij, 20.–25. junij, 27.–28. junij, 5.–12. julij, 20.–24. julij, 29. julij–8. avgust, 8.–11. avgust, 16.–19. avgust, 24.–28.avgust, 31. avgust–1. september).

Vročinski valovi vplivajo na vse izpostavljene (Matthies in sod., 2008), še posebej na nekatere skupine prebivalcev kot so npr. starejši, bolniki z nekaterimi kroničnimi obolenji, brezdomci idr. Dejavniki, ki njihovo ogroženost povečujejo, so predstavljeni kot dejavniki tveganja za bolezni in povečano število umrlih zaradi izpostavljenosti. Med dejavnike tveganja prištevamo starost (bolj ogroženi so starejši in otroci), zdravstveno stanje (bolj ogroženi so bolniki z obolenji, ki vplivajo na uravnavanje toplote v telesu, mobilnost, sposobnost presojanja, npr. bolniki s srčno-žilnimi obolenji in obolenji dihal, diabetiki, bolniki z obolenji ledvic, bolniki z duševnimi motnjami, nepokretni, na uravnavanje toplote vpliva tudi uživanje nekaterih zdravil), socialno-ekonomski status (nizek socialno-ekonomski status, brezdomstvo, socialna izoliranost, slabši dostop do zdravstvenih ustanov), dejavniki iz okolja (onesnaženost zraka in slabši bivalni pogoji (bivanje v podstrešnih stanovanjih, slabše prezračeni ali prenatrpani prostori, brez naprav za klimatizacijo)) ter delo na prostem in bivanje v mestih (Matthies in sod., 2008 in WHO, 2011).

Mesta so toplotni otoki, izmerjene temperature v mestih pa so višje od tistih v okolici (EPA). Višja stopnja umrljivosti je bila ugotovljena v času vročinskih valov, ki so daljši, bolj intenzivni in pri prvem vročinskem valu (D'Ippoliti in sod., 2010; Kovats, Jendritzky, 2006; Matthies in sod., 2008 in Anderson, Bell, 2011).

V Sloveniji se v obdobju vročinskih valov v letu 2017 celotno število umrlih ni povečalo, po podatkih je celo nekoliko nižje kot v času brez vročinskih valov. V  obdobju vročinskih valov je bilo v povprečno 48 umrlih/dan, medtem ko je bilo njihov število v obdobju brez vročinskih valov 49 umrlih/dan. Skupaj je v letu 2017 v Sloveniji v obdobju vročinskih valov umrlo 28 prebivalcev manj od pričakovanega (ali -2 %) zaradi vseh vzrokov smrti in 71 prebivalcev manj od pričakovanega števila umrlih v tem obdobju (ali -2%) zaradi srčno-žilnih bolezni, razlika pa ni bila statistično značilna. V obdobju vročinskih valov se je pokazalo statistično pomembno znižanje števila umrlih zaradi srčno-žilnih bolezni, v starostni skupini 5–74 let (za -26 %).

Nekatere študije v Evropi in izven nje kažejo trend zmanjševanje vpliva toplote na umrljivost (Ha in sod., 2013). Na to lahko vplivajo različni dejavniki, kot so socialno-ekonomski, izboljšanje zdravstvenih storitev, opozarjanje na vročinske valove in ustrezno obnašanje, umrljivost v istem letu pozimi ter kakovost zraka (Achebak in sod., 2018; Ha in sod., 2013; Benmarhnia in sod., 2014). Za natančnejše ugotovitve pri nas je potrebno ugotavljanje trendov v daljšem časovnem obdobju in pregled drugih zgoraj naštetih dejavnikov.

V letu 2018 smo objavili rezultate raziskave, ki je potekala na NIJZ o umrljivosti med vročinskimi valovi v letu 2003 in letu 2015. V okviru študije se je opazovala umrljivost pri prebivalcih starih 5 let in več, ker je pri mlajših od 5 let umrljivost zelo nizka.

V letu 2003 je v Sloveniji zaradi vročinskih valov umrlo 88 (6 %) prebivalcev več, kot jih sicer umre v tem časovnem obdobju, razlika pa ni bila statistično značilna. Primerjava obdobja vročinskih valov in obdobja brez vročinskih valov v letu 2003 je pokazala statistično pomembno razliko v številu umrlih zaradi srčno-žilnih bolezni pri ženskah v starostni skupini 5–74 let. V obdobju vročinskih valov je umrlo 65 (49 %) več žensk v starostni skupini 5–74 let.

V letu 2015 je v Sloveniji zaradi vročinskih valov umrlo 137 (7 %) prebivalcev več, kot jih sicer umre v tem časovnem obdobju, razlika pa ni bila statistično značilna. V letu 2015 primerjava obdobja vročinskih valov in obdobja brez vročinskih valov pokaže statistično pomembno povišanje števila umrlih zaradi vseh vzrokov smrti, pri populaciji stari 75 let in več in sicer za 115 (10 %) in zaradi srčno-žilnih bolezni v celotni opazovani populaciji za 98 (14 %) ter zaradi srčno-žilnih bolezni pri moških starih 75 let in več za 92 (7 %). V letu 2015 se je v primerjavi z letom 2003 statistično značilno povečalo število smrti v obdobju vročinskih valov zaradi srčno-žilnih bolezni v celotni opazovani populaciji in število smrti zaradi srčno-žilnih bolezni pri starejših od 75 let (Perčič in sod., 2018).

V Kaliforniji (ZDA) so v letu 2016 so objavili rezultate števila umrlih v letu 2006 v najdaljšem in najmočnejšem vročinskem valu in jih primerjali s številom umrlih v referenčnem obdobju (dnevi brez vročinskih valov, v obdobju, v katerem se pojavljajo vročinski valovi, v istem letu). Ugotovili so, da je v obdobju vročinskega vala umrlo 582 ali 5 % ljudi več od pričakovanega, kar je bilo statistično pomembna razlika. 66 % od povečanega števila umrlih je bilo v domačem okolju, ostali so umrli ali v bolnišnici oziroma drugje. Število umrlih je bilo statistično pomembno povečano pri starostnih skupinah od 35 do 44 let, 55–64 let, 75–84 let, v starostni skupini od 35 do 44 let je bilo najvišje (Joe in sod., 2016).

Tudi študije o umrljivosti v devetih evropskih mestih so pokazale porast umrljivosti od 7,6 % do 33,6 % v času vročinskih valov (D'Ippoliti in sod., 2010). Najvišji porast umrljivosti je bil ugotovljen v Franciji leta 2003 in sicer kar 60 % (Kovats, Jendritzky, 2006). Umrljivost je bila višja pri prebivalcih, ki so bili dodatno izpostavljeni ozonu in/ali delcem v zunanjem zraku (Analitis in sod., 2014).

Projekcije kažejo, da bodo vročinski valovi v prihodnje še intenzivnejši, pogostejši in bodo trajali dlje, kar predstavlja večje tveganje za obolevnost in umrljivost prebivalcev (Meehl, Tebaldi, 2004; Smith, 2014). Z namenom prilagajanja na razmere v prihodnosti je Agencija RS za okolje pripravila projekcije temperaturnih kazalnikov za Slovenijo. Za obravnavo vročinskih valov sta bila uporabljena kazalnika EHF (Extreme Heat Factor; Nairn, Fawcett, 2013) in HWMId (Heat-wave Magnitude Index Daily; Russo in sod., 2015). Po obeh definicijah vročinskih valov se bo njihovo število do konca stoletja postopno povečevalo. Predvidene spremembe v dolžini vročinskih valov se med kazalnikoma nekoliko razlikujejo, vendar bomo ne glede na izbor kazalnika v prihodnosti imeli bolj pogoste in daljše vročinske valove.

Ker je mogoče škodljivi učinki vročinskih valov v prihodnosti preprečiti ali v veliki meri zmanjšati, je nujno potrebno medsektorsko sodelovanje v smislu opozarjanja (okoljski in zdravstveni sektor), ustrezna pripravljenost zdravstvenega sektorja in zagotovitev izboljšanja bivalnih pogojev ter ustreznega načrtovanja naselij (WHO, 2011).